Pastir.si - Pastoralna zveza župnij Slovenj Gradec (Pameče, Sele, Slovenj Gradec, Stari trg)

Pastoralna zveza župnij Slovenj Gradec (Pameče, Sele, Slovenj Gradec, Stari trg)

Pastir.si - Pastoralna zveza župnij Slovenj Gradec (Pameče, Sele, Slovenj Gradec, Stari trg)

Pastoralna zveza župnij Slovenj Gradec (Pameče, Sele, Slovenj Gradec, Stari trg)

Pastir.si - Pastoralna zveza župnij Slovenj Gradec (Pameče, Sele, Slovenj Gradec, Stari trg)

Pastoralna zveza župnij Slovenj Gradec (Pameče, Sele, Slovenj Gradec, Stari trg)

Pastir
Pastoralna zveza župnij Slovenj Gradec
(Pameče, Sele, Slovenj Gradec, Stari trg)

Pashalna večerja

Obred pashalne večerje smo s hvaležnostjo, radostjo in ponižnostjo v Elizabetinem domu obhajali v ponedeljek 15. 4. in v sredo 17. 4. 2019.


Kaj je pashalna večerja?
Beseda PASHA izhaja iz hebrejske besede PESAH in pomeni »iti mimo«, »prizanesti«. Nanaša se na izhod Izraelcev iz Egipta, kako je Bog izpeljal izraelsko ljudstvo iz egiptovske sužnosti. Ta praznik, ki so ga Izraelci praznovali spomladi, je bil zanje obenem tudi praznik novega leta, saj se je spomladi narava na novo prebudila. Pasho obhajajo Judje v družinskem krogu. Veliko pozornosti posvečajo temu, da bi prebudili zanimanje in radovednost otrok, pri čemer so v pomoč vprašanja in odgovori. Otroke spodbujajo k temu, da zastavljajo vprašanja. Najbolj znano je vprašanje, ki ga zastavi najmlajši otrok in ki je vključeno tudi v obredu velikega četrtka: »V čem je ta noč drugačna od drugih noči?«

 

To pashalno bogoslužje je obhajal tudi Jezus s svojimi učenci, preden je šel v trpljenje in smrt. Med tem bogoslužjem je postavil zakrament svete evharistije – kruh je spremenil v svoje telo, vino pa v svojo kri. S tem je dal judovski pashi novo vsebino: spomin na svoje trpljenje, vstajenje in poveličanje.
Tako dopolnjena pasha oz. velikonočna skrivnost je postala jedro krščanskega bogoslužja, zato nam poznavanje obreda pashalne večerje pomaga tudi pri razumevanju obreda svete maše.

Poseben obred pashalne večerje je danes prirejen tudi za krščanska občestva, ki se pri obredu spominjajo Kristusovega odrešenjskega dela in poglabljajo razumevanje Evharistije, ki izvira iz tega obreda in je bila med njim postavljena. Pahalna večerja – predpodoba evharistije je sestavljena iz štirih delov: predjedi, besednega bogoslužja, glavne jedi in sklepa (tudi evharistija je sestavljena iz štirih delov).

 

Kako smo mi doživljali pashalno večerjo?

https://scontent.fbud2-1.fna.fbcdn.net/v/t1.15752-9/57246907_278069059796356_7831354259839909888_n.jpg?_nc_cat=109&_nc_ht=scontent.fbud2-1.fna&oh=60c5b50a517ebe2b26ad05fafe8933d7&oe=5D71C09EV sproščenem vzdušju in polni pričakovanj smo se zbrali, se z lepo in srčno dobrodošlico podali na pot skrivnosti in večne ljubezni.
Pridne roke so  pripravile sestavine, ki smo jih uporabljali pri obredu. Te so: pečeno in narezano jagnje, opresniki – hlebčki nekvašenega kruha, zelišča –hren, zelen peteršilj, drobnjak, kuhano zelje, kuhana jajca ter rdeče vino  ali sok in vodo.

Skozi celoten obred pashalne večerje nas je vodil posebej pripravljen tekst za lažje razumevanje obredov Stare zaveze, ki je predpodoba Nove zaveze, katero je dopolnil Jezus.

Zelo pomembna za razumevanje vsega je bila razlaga našega duhovnega pastirja Simona, ki nam je  na lep, preprost in razumljen način predstavil vsebino in bistvo pashe. Pomembno je poznati Staro zavezo, saj je ključ za razumevanje Nove. V knjižici, ki smo ga imeli pred sabo so zapisana vsa navodila, besedila in molitve celotnega večera. Vanj so vključeni blagoslovi, umivanje rok, uživanje jedil, lomljenje kruha, pripovedovanje zgodb, zahvalna pesem, psalmi. Vzdušje ob mizi je bilo zelo praznično, radostno in v naših srcih je bila otroška radovednost po nečem novem, občutiti smo globoko skrivnost. Skozi večer smo okušali Gospodovo ljubezen, ki nas je nenehno božala in pričevala v vsej polnosti. Ker smo bili povabljeni na večerjo, se je seveda jedlo in pilo, a ta hrana ni bila »navadna hrana«, je VELIKO VEČ. V njej vidimo in prepoznamo simboliko. Jagnje predstavlja spomin na pashalno daritev in Jezusovo telo na križu;  vino predstavlja osvoboditev izpod suženjstva –štirje izrazi za https://scontent.fbud2-1.fna.fbcdn.net/v/t1.15752-9/57403791_1289533824536752_5212848974486044672_n.jpg?_nc_cat=111&_nc_ht=scontent.fbud2-1.fna&oh=f7d0bd58f2071b8aad42f90d6e7daa4f&oe=5D416F43osvoboditev in Jezusovo kri, prelito za nas; trdo kuhano jajce je znamenje večnosti življenja, brez začetka in konca;  opresniki predstavljajo kruh stiske in trpljenja; grenka zelišča so znamenje trdega dela, ki so ga Judje opravljali vse do odhoda iz Egipta; slana voda je simbol grenkobe morske vode in grenkobe sužnosti.  Med večerjo so se naši pogledi srečevali, kar je bila svojevrstna izkušnja darujoče ljubezni drug do drugega, ki nam jo je zapustil Gospod s svojo daritvijo na križu. V drži ljubezni smo si razdelili tudi 4 čaše vina - posvetilna čaša, čaša veselja, časa blagoslova in čaša odrešenja (2Mz 6,6-7). 

https://scontent.fbud2-1.fna.fbcdn.net/v/t1.15752-9/57213873_1996789987097157_3200341696034373632_n.jpg?_nc_cat=103&_nc_ht=scontent.fbud2-1.fna&oh=0969e57635b9ed12235a6511a3df895c&oe=5D72B4D1Poleg tega smo pri večerji imeli nekvašen kruh (opresniki), imenovan maca. Ta kruh nas spominja na naglico, v kateri so Izraelci morali zapustiti Egipt, pri čemer ni bilo časa za vzhajanje kruha.

Med samim obredom smo prepevali  Psalme (113, 114, 115, 116, 117) s katerimi smo bili še posebej povezani in preko katerih smo še globje spoznavali Gospodova sporočila. Obred se je končal s Hvalnico Bogu, blagoslovom in izpito četrto čašo - čašo odrešenja.  Tako smo se polni vtisov, globokih misli, Gospodovih besed, Božjega dotika, na drugi strani pa zavedanja, da je pred nami še dolga pot, pot odpuščanja, pot zaupanja, pot iskanja, pot vzponov in padcev, podali z dragoceno popotnico in odličnim uvodom na pot postavitve Evharistije, izdaje, bičanja, posmehovanja, križanja in VSTAJENJA.

 

Nanj nas danes, jutri in vedno spremlja največja zapoved »Ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil«.

 

S hvaležnostjo zapisala

Lili Penšek


Pashalna vecerja

 

Tisto noč naj jedo meso, pečeno na ognju, in nekvašeni kruh; z grenkimi zelišči naj ga jedo. (2 Mz 2, 8)

Na pobudo teh besed smo se zbrali v ponedeljek, 15. 4. 2019 zvečer v dvorani Elizabetinega doma v Slovenj Gradcu. Začelo se je s pripravo jedi: grenka zelišča, sol, vino, jagnje in nekvašen kruh – kot po judovskem izročilu. Ob pomoči knjižice Obred pashalne večerje za krščanska občestva in sprotni poglobljeni razlagi tradicije in običajev, ki ji je podal Simon Potnik, sem na ob tem morda čisto malo začutil globok pomen, ki ga ima pasha za jude. Ampak, kot je Simon poudaril, za jude je to veliko več kot samo verski obred – zanje je to del tradicije, kulturne identitete in del odgovora na vprašanje kaj pomeni biti jud. Verjetno smo ob tem vsi prisotni slišali neizrečena vprašanja: kako sem sam prispeval in še prispevam k zatonu krščanskih vrednot doma, v Sloveniji in širše? Se uspem postaviti po robu vsem pritiskom in prepričevanjem, da je naša vera, ki smo jo prejeli od staršev le skupek slabo med seboj povezanih mitov in legend, okostenelih tradicij in nepotrebnih zapovedi (in še pogosteje prepovedi)?

Po judovski postavi lahko k pashalni večerji pristopi samo nekdo, ki je obredno čist in obrezan. Morda pa ta veliki teden izkoristim in se ravnam ne po obrezi mesa ampak po obrezi srca (Rim 2, 17-29) in mi uspe, vsaj za nekaj dni, od sebe odstraniti napuh, oholost in »špeh« samozadostnosti in mi uspe slišati besede papeža Frančiška: »Triumfalizem se napaja z dejanji in besedami, ki niso šli skozi izkušnjo križa, hrani se iz spopada z drugimi, ki jih vedno označuje za slabše, pomanjkljive, propadle ..."

Spodbude je torej dovolj, da veliki teden preživim v globokem pričakovanju velikonočne, pashalne skrivnosti.

Aljaž Ravnjak

 

Dober glas seže v deveto vas - povej naprej!