Družinska kateheza – kdo moje otroke uči o Jezusu?

Mesečna srečanja družinske kateheze so vselej živahni dogodki – začnejo se s sveto mašo, slavilno glasbo, nadaljujejo s smehom in klepetom, nato dalje po ustaljeni časovnici.

Do vstopa v družinsko katehezo (DK) sem poznal le klasični verouk, ki sem ga bil deležen kot otrok Moj spomin nanj ni ravno bleščeč – večino so nas tja poslali starši, ki sami niso bili ne nedeljniki, niti niso gojili osebne vere, otroke pa so vseeno poslali, ker se tako spodobi. No, za ta del sem svojim res srčno hvaležen. :)

Spomnim se, ko smo leta 2019 začeli z DK in se mi je začel odstirati nov pogled, drug pristop do podajanja vere mlajši generaciji. Jaz sem slišal o Jezusu bolj kot ne le pri verouku. Doma se nikoli (no, morda ob jaslicah) nismo pogovarjali o veri. Kot eden od koordinatorjev pa sem doživel popolnoma drug vidik prenosa vere na podmladek. Prav navdušen sem hodil s srečanj, kjer sem videl, da si starši želijo vedeti več o vzgojnih, predagoških in tudi teoloških metodah, ki jih lahko v praksi uporabijo v domačem okolju.

Večkrat sem slišal, da če vero izkazuje oče, če moli, poklekne, se pokriža v prisotnosti otrok, je veliko večja verjetnost, da bodo to počeli tudi njegovi otroci. Zato je najbolj naravno, da otrok o Odrešeniku najpogosteje sliši od staršev. In da bi starši bili čim bolj podkovani o tem, se na družinski katehezi najbolj dela ravno s starši. Mlajši otroci ta čas izkoristijo za usmerjeno igro, mladostniki pa so že deležni svoje kateheze. Starši se po katehezi odpravimo v delovne skupine, kjer steče pogovor, za katerega imamo sicer precej odmerjenega časa, pa navkljub vsemu si imamo navadno še veliko povedati, podeliti. Potem so tu še cukrčki za starše v obliki seminarja za zakonce in duhovnega odmika za družine, ki ga poznamo kot Družinski RadŽivim v Veržeju.

Družinska kateheza mi je res dragocena. Biti s starši enakih ali vsaj zelo podobnih vrednot, ki se trudimo vero približati svojim otrokom in hočemo na tem aktivno delati. Da tudi otroci izkusijo živeti vero v skupnosti, da se lahko odprto pogovarjajo o Jezusu s svojimi vrstniki. V današnji vse bolj posvetni družbi mnogi naletijo na odpor, kadar v službi, med prijatelji, morda celo sorodniki nanese pogovor na temo vere. Redki imamo možnost odprto govoriti o svoji veri, dejavnostih v župniji v krogu sodelavcev. In ravno zaradi tega vidim družinsko katehezo morda celo kot ključno za rast in razvoj krščanske skupnosti v lokalnem okolju. In ravno ta občutek skupnosti, pripadnosti je v današnji kulturi, sploh pri mlajših generacijah, konkretno povozil individualizem. Vendar, ljudje smo družabna in družbena bitja. Hrepenimo po skupnost, po občutku pripadnosti. Tudi zaradi tega so vezi, ki se stkejo pri DK, resnično dragocene.

V zadnjih letih se je z ene skupine iz leta 2019 naša DK razširila na štiri, družine se pripeljejo tudi iz Ljubljane, Savinjske doline … In precej sem prepričan, da se nam bo jeseni pridružila še kakšna skupina. Če vas je zamikalo, da bi se s svojo družino jeseni pridružili družinski katehezi, le pošljite kakšno sporočilo v župnijsko pisarno. Če vaši otroci že obiskujejo verouk, nič zato. DK in klasični verouk se ne izključujeta, lahko se prav prijetno dopolnjujeta.