Velika noč
Sveto tridnevje
Sveto tridnevje je del velikega tedna, ki se začne s cvetno nedeljo, ko se v Cerkvi spominjamo Jezusovega slovesnega vhoda v Jeruzalem. Množice so ga pozdravljale s palmami in ljudje so predenj polagali veje in plašče, ko je jezdil na osliču v spremstvu svojih učencev.
Veliki četrtek je spomin praznovanja velikonočne pashe, ki jo je Jezus praznoval skupaj s svojimi učenci. Dopoldan so po stolnicah krizmene svete maše, ko se ob svojem krajevnem škofu zberejo vsi duhovniki in obnovijo svoje obljube celibata ter pokorščine škofu. Pri tej maši škof posveti sveta olja: krstno, bolniško in krizmo (ki se uporablja pri birmi). Zvečer Cerkev praznuje slovesno večerno mašo velikega četrtka. Na poseben način se uresničuje zadnja večerja, ki jo je Jezus obhajal s svojimi apostoli. Ta večer je bila postavljena evharistija oziroma maša, ki je velikonočni zakrament Jezusovega Telesa in Krvi (»To je moje telo […] To je moja kri«). Apostoli so bili po Jezusovih besedah »To delajte v moj spomin« poklicani, da nadaljujejo in v Jezusovem imenu posvečujejo kruh in vino v njegovo Telo in Kri. S tem so sprejeli zakrament mašniškega posvečenja oziroma duhovništva. V znamenje svoje neizmerne ljubezni in ponižnosti je Jezus tisti večer svojim učencem umil noge, kar je bilo sicer opravilo najnižjega služabnika. S tem je dal zgled, da bi tudi mi tako delali. Celotno bogoslužje je razdeljeno v štiri dele: začetni obred in besedno bogoslužje; umivanje nog; evharistično bogoslužje; prenos Najsvetejšega v stranski oltar (v ječo).
Veliki petek je dan spomina Jezusove smrti. Po nedolžnem so ga obsodili in pribili na križ. Tega dogodka, ki je izraz krutega in nesmiselnega človekovega sovraštva ter obenem dokaz vseodpuščajoče Božje ljubezni, se spominjamo pri posebnih obredih. Ta dan nikjer na svetu ni svete maše, ker se spominjamo Jezusovega trpljenja in zasramovanja v ječi, njegove poti na Kalvarijo ter strašne smrti na križu. Maša, ki je izraz praznovanja, bo obhajana šele takrat, ko se bomo spominjali, da se Jezusova pot ni končala v grobu, ampak se nadaljuje z njegovim vstajenjem od mrtvih. Obredi velikega petka imajo tri dele: opravilo Božje besede; češčenje križa; obhajilo. Veliki petek kristjani skušamo preživeti v tihi molitvi, postu in hvaležnosti Bogu za odrešenje, ki nam vedno znova omogoča odpuščanje naših grehov.
Velika sobota se začne z blagoslovom ognja, ki je simbol zmage nad temo, milosti nad grehom, ljubezni nad sovraštvom. Ob tem prosimo Boga, naj nas popolnoma prenovi in v nas vžge ogenj ljubezni, da bi velikonočni prazniki obrodili sadove tudi v našem življenju. K blagoslovu nesemo velikonočna jedila, ki jih na velikonočno jutro zaužijemo v krogu družine. S tem v naših domovih ustvarjamo »Božje okolje«, da bi tudi mi drug drugemu znali odpuščati ter živeti v miru in medsebojnem razumevanju. V župnijski cerkvi na veliko soboto obiščemo Božji grob in se v molitvi ustavimo ob njem. Božji grob dramatično ponazarja dogodke velikega petka in velike sobote. Ob grobu premišljujemo Jezusovo trpljenje in njegovo smrt ter mislimo tudi na vse trpeče in umirajoče doma in po svetu. Premišljevanje se ne konča ob grobu in dogodkih velikega petka, ampak se nadaljuje v velikonočnem jutru, ko je Križani vstal od mrtvih. Tako se naša žalost spreminja v veselje in upanje, da bomo tudi mi skozi trpljenje prišli v večno življenje. Po sončnem zahodu se začne praznovanje velikonočne vigilije, ki že predstavlja slovesno praznovanje Jezusovega vstajenja. Velikonočna vigilija ima štiri dele: slavje luči; besedno bogoslužje; krstno bogoslužje; evharistično bogoslužje.