Gospodov vnebohod

Nekatere praznike se umešča v koledar glede na datum Velike noči. Četrtek po 6. velikonočni nedelji je natanko 40 dni po Veliki noči, in takrat vsako leto praznujemo Gospodov vnebohod. Povabim vas na svetopisemski »sprehod«, ki nam ga bo približal in osvetlil.

Jezusovo štiridesetdnevno prikazovanje apostolom (Apd 1,3) je izrednega pomena. Je čas, ko je ponovno zbral apostole, jih prepričal o resničnosti vstajenja in praznega groba in jim zaupal poslanstvo, ki velja tudi za nas: »Pojdite torej in naredite vse naroda za moje učence: krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih izpolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal! In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta« (Mt 28,19-20, Jeruzalemska izdaja Svetega pisma – JI). Vas to kaj spomni na našo pastoralno zvezo in na naš način delovanja? ☺

In potem se je zgodil VNEBOHOD. »Peljal jih je ven, vse do Betanije. Povzdignil je svoje roke in jih blagoslovil. medtem ko jih je blagoslavljal, se je ločil od njih in je bil vzet v nebo. Oni pa so se mu poklonili in se v velikem veselju vrnili v Jeruzalem. In bili so ves čas v templju in so slavili Boga.« Lk 24,50-53 (JI)

Jezus gre skupaj z učenci proti Betaniji, ki je pribl. 5 km vzhodno od Jeruzalema. Zastrl ga je oblak (Apd 1,9 ), prastari simbol Božje skrivnostne prisotnosti (npr. 2 Mz 40,34 ali pa 2 Mz 13,21 …). Nicejsko-carigrajska veroizpoved, ki jo molimo pri maši, pravi, da je takrat »šel v nebesa« in da »sedi na desnici Očetovi«. Mislili bi si, da je Jezus z vnebohodom odšel daleč, nad zvezde, kot velikokrat slišimo, pa to ne drži. Še vedno ostaja Emanuel, Bog z nami. Vnebohod je »trajna bližina«, kot pravi papež Benedikt. »Z vami sem vse dni!« (Mt 28,20, JI). In ko je na Vnebohod odhajal od njih, jih je blagoslavljal (Lk 24,50.51); papež Benedikt pravi, da so Njegove roke, ki blagoslavljajo, kakor streha nad nami, pod katero smo na varnem in nas brani. Ni čudno, da Jezusov odhod učencev ni potrl, ampak so bili veseli (Lk 24,52) in še bolj bodo, ko bodo na Binkošti prejeli Sv. Duha, ki ga je Jezus obljubil (Apd 1,8). To veselje, Božji optimizem želi Vnebohod prenesti tudi na nas. On ostaja z nami, želi si naše sreče, blagoslavlja nas, vliva tolažbo, je rešitev za vse zaplete, spreminja pogled na smrt, zdravi vse rane, daje smisel naporom in trpljenju … in že sedaj vem, da bo slej ko prej prišel trenutek, ko »bo spet prišel v slavi« (nicejsko-carigrajska veroizpoved), in bo očitno, da je On edini zmagovalec nad zgodovino, edini Gospod.

Če vas zanima še več, vam toplo priporočam, da si preberete odlomek v knjigi Benedikt XVI. »Jezus iz Nazareta«, str. 271-283.

(foto: detajl iz freske v cerkvi sv. Duha, Slovenj Gradec)