Praznik Gospodovega oznanjenja:
“Veseli se, Marija!”

Prva Božja beseda je bila zate sporočilo,
spodbuda k veselju in najlepša melodija;
nebo je nate vse slapove vriskanja sprožilo,
da si v njih potonila in zaslišala Gabrijelovo oznanilo:
“Veseli se, Marija!”
Prisluhnila si vriskanju in sprejela naročilo:
“Naj se zgodi tvoja volja.”
In se je zgodila.
In še pred Kristusom se je v tebi kot Božja glasnica in družica radost naselila.
Da se je Bog lahko ponižal k tebi, saj se k žalostni nikoli ne bi.
Veseli se, Marija!
In tako je Nazaret dvojna domačija, Kristusa in veselja, Marija.
In čez hribe je iz zvonikov veselo trijančenje v Nazaret priletelo:
Veseli se, Marija!
Veseli se! Veseli se! Veseli se, Marija,
saj je premalo radosti za ta svet,
ki čaka, Devica, na tvoj smeh, v žalost razpet.
Veseli se, veseli, ker te simpatija vleče med neštete trpeče sinove Cerkve,
ki te čakajo in te pozdravljajo: “Vzrok našega veselja, Marija.”
Zato ti v stvarstvu ponavljajo angelovo oznanilo:
Veseli se, veseli se, Marija!
Gabrijel ti je na belo hišo z nebesno modro zapisal,
da ti je veselo sinje in zlato zapelo: Veseli se, Marija!
Ko si z vrčem odšla po vodo, ti je iz curka zažuborelo: Veseli se, Marija!
S slavčki, grlicami, lastovkami te je na poti spremljala simfonija:
Veseli se, Marija!
In Jožefovi oblanci, dehteči po cedri in smoli,
so se srčno kodrali kot tesarska harmonija:
Veseli se, Marija!

Zato se nisi žalostila, ko si zaman prenočišča prosila.
“Ni prostora,” so ti rekli.
V tebi pa je zapelo: Veseli se, Marija!
In zvezde, angeli, pastirji in črede so ti vso noč uspavanko igrali,
dokler ni v jaslih na slami zapihal hladni sever
in ti na zlate piščali radostno zapel: Veseli se, Marija!
Zagledala si Dete in se nasmejala.
Ne vem, kako si zdržala, da nisi od tolikšnega veselja umrla.
Še Bog je strmel in ti si le Dete zrla, še premajhno, da bi govorilo.
Ampak ko se je oglasilo, so bile njegove prve besede:
Veseli se, Marija!
In Božje naročilo te je do roba z veseljem napolnilo.
Nikjer v tebi ni več prostorčka za žalost.
Na milijone celic ti ponavlja in te – kakor drobcene gosli – po božje pozdravlja:
Veseli se, Marija!
In ti sama si eno samo glasbilo, harfa in citre, Božja simfonija.
Zato si vrh judejskih hribov kakor škrjanček vesela v zanosu zapela,
da te je skoraj razneslo od sreče,
in svetu in zgodovini, stvarstvu in Cerkvi razodela
svojega veselja preobilje kipeče:
“Moja duša vriska od veselja in poveličuje Gospoda!”
In sinji vrhovi časov so stopili na prste, da bi te videli, in strnili vrste,
da bi pevce in godce zbrali in bi ti zapeli in zaigrali,
kakor se je tvoja napoved glasila:
“Vsi rodovi me bodo blagrovali! Veseli se, Marija!”
In ko je šestmesečni sinko pod srcem tete Elizabete to zaslišal,
je poskočil od želje in je v Mariji zapelo novo veselje.
In kakor otrok – preroški glasnik – tudi Cerkev pleše od sreče in ji srce razbija,
ko pod temačnimi oboki odmeva glas grlice, neveste, žene in matere – in Mariji odpeva.

In naša rešitev že teče.
Bog tudi stori, kar reče.
Beseda je dana, Marija izbrana!
In Kristus že pribija, kako se vse spreminja in staro prenavlja.
Marija pa se ne plaši, ne trepeta, zaupa.
In tudi če včasih ne razume svojega Sina,
samo posluša, molči in vsa ponižna sama pri sebi tiho ponavlja
kakor morska školjka – saj jo spodbuja odmev nadangelovega pozdrava: Veseli se, Marija!
Bistvo je njena sreča. Ni meča, ki bi ubil veselje.
Tudi če jo Simeon skoz in skoz prebada, le sliši želje,
ki jih šepeče srce krvaveče:
Veseli se, Marija!
Ne Sinovi žeblji. Ne križ. Ne Kalvarija.
Nič je ne stre. Niti triurna smrtna agonija.
Ljubezen ji Kalvarijo še podvaja.
In tudi studenec iz oči traja in traja,
ampak naj solze še tako tečejo in tečejo,
je vsaka posebej klic njenih bledih, z rdečico nadahnjenih lic:
“Veseli se, veseli se, Marija!”
In Božji čudež je, da je še na Kalvariji, v senci drevesa življenja in smrti,
mati Cerkve, Marija, čutila teči
svoj neustavljivi vir veselja
med bolečino, samoto in meči.
Marija je bila Cerkev.
In Cerkev je Marija.
To sta najstarejši od besed.
In na tem Božjem naročilu stoji svet:

Veseli se, veseli se, veseli se, Marija!
(Ramon Cue, Radostno verujem)

Poslušajte v avdio posnetku.