Kako bi zvenelo 2020, če ga pretvorimo v številke?

Preteklo leto je človeštvo postavilo v situacije, s katerimi se v svoji zgodovini še nismo srečali. Čas, ko je bil visok pretok ljudi, ne samo iz države v državo, ampak tudi iz celine na celino, nekaj samoumevnega, se je tako rekoč čez noč ustavil. Mrzličnim zapiranjem kar ni bilo konca: držav, regij, občin, javnih ustanov, dogodkov, gospodinjstev … Leto, ki je veliko odneslo in na pladnju prineslo kopico novih priložnosti, ki že v začetku leta 2021 dajejo prve sadove – in številke govorijo svoje.

Kaj se je dogajalo po svetu?
Avstralija se je spopadala z enim najbolj ognjenih sušnih obdobij, ki je s požari uničilo 47 milijonov hektarjev gozda (za okoli 23 površin Slovenije), razselilo na tisoče ljudi in ubilo vsaj 34 ljudi. Januarja se je že začela nakazovati javnozdravstvena kriza, ki je v začetku marca zajela tako rekoč ves planet – v Sloveniji je bila z 12. marcem razglašena epidemija. Sestanki, pouk in srečanja se preselijo na Zoom – videokonferenčno internetno platformo. Število Zoom uporabnikov se od konca leta 2019 do marca 2020 poveča za več kot tridesetkrat.

Konec julija je ameriška vesoljska agencija NASA izstrelila robotsko odpravo Mars 2020 z namenom pridobitve vzorcev kamnin z Marsa. Avgustovska ‘mega’ eksplozija v Bejrutskem pristanišču je sprožila kopico teorij zarote. Na drugi strani Atlantika pa se je Amazonija spopadala z izginjanjem pragozda v ognjenih zubljih.

Na predzadnji poletni dan je Tadej Pogačar kot prvi Slovenec dosegel zmago na najprestižnejši kolesarski dirki Tour de France – na drugem mestu mu je družbo na stopničkah lavreatov delal Primož Roglič. Olimpijske igre v Tokiu so bile odpovedane in prestavljene.

Kaj pa Cerkev?
Z januarjem smo vstopili v leto Božje besede. V marcu so se za dva meseca zaprle cerkve, nato so bile spet nekaj časa odprte in od oktobra ponovno zaprte. Pater Marko I. Rupnik je letošnjo Veliko soboto izpostavil kot trenutek, ko se je v naši civilizaciji končalo določeno obdobje in se začelo odpirati novo. Mitja Leskovar je bil posvečen v škofa. V tem letu so se od nas poslovili Franc Bole, Alojz Uran in Jožef Smej. Za blaženega je bil razglašen Carlos Acutis, patron mladine in računalniških programerjev.

Kaj pa pri nas? Se je sploh kaj dogajalo?
Leto smo začeli polni zanosa in vpeljali Alfa srečanja z okoli 100 udeleženci. Seminarja za zakonce se je udeležilo več kot 40 družin. Zagnali smo novo Exodus90 bratovščino, ženske so bile v Fiat podpori. V še živahnem februarju smo predstavili dobre prakse pri nas ter s predstavitvijo Alfa srečanj sodelovali na štirih katehetskih simpozijih. Imeli smo anima dan, Alfa vikend ter tri termine družinskih RadŽivimov v Veržeju. Nastala pa je tudi nova zakonska skupina. Obisk Renovabisa (ustanovljeni s strani nemške škofovske konference za pomoč kristjanom vzhodne Evrope) je preveril, kako smo izkoristili njihovo donacijo – snemalni studio je danes že v poskusnem obratovanju.

Mesec marec pa je postregel z mnogimi odpovedmi, zato smo 22. marca prvič prenašali sv. mašo preko platforme Facebook, 26. marca pa smo imeli prvo Zoom srečanje. Aprila je zaživela nova spletna stran pastir.si. Velikonočne duhovne vaje so bile kar od doma, prav tako priprave na zakon. Prvo sveto obhajilo je bilo letos s posebnim čarom in vsekakor najbolj doživeto doslej – sklenili smo ga dvanajstkrat, vsakič pa je bilo prisotno okoli pet prvoobhajancev z družinami.

Poletni meseci so bili malo bolj sproščeni in z veselim navdušenjem smo sprejeli odobreno prošnjo NIJZ in izvedli vse tri termine RadŽivima v Izoli – vsakič je bilo 30 otrok in okoli 15 spremljevalcev – ter skavtske tabore. Prvič smo izpeljali tudi RadŽivim pod šotori pri Sv. Ani. Tudi Oratorij in RadŽivim za mlade sta bila ob upoštevanju vseh navodil in priporočil uspešno dovršena.

Septembra smo vsem seniorjem poslali pismo, obhajali devetdnevnico na čast Svetemu Duhu ter na RadŽivimovanju v goste sprejeli papeškega nuncija nadškofa msgr. Jean-Marie Speicha. Oktober smo sklenili z birmo, saj so se nato cerkve ponovno zaprle. Okoli sto žalujočim družinam smo ob prazniku Vseh svetih poslali pismo z besedo upanja in bližine.

V novembru smo pričeli s tedenskimi katehezami za mlade (vsak teden okoli 50 mladih), za katere smo pripravili e-duhovne vaje in e-jesenovanje. Čarobni december pa je res širokogrudno postregel s celo paleto dogodkov. Z devetdnevnico na čast Brezmadežni ter devetdnevnico pred Božičem in z e-Duhovno obnovo za moške, ki pa je bila povod za ustanovitev štirih novih bratovščin Exodus90. Imeli smo tudi adventna druženja z Manco Košir, Tadejem Vindišem ter Gregorjem Čušinom in kasneje božično druženje s sestro Andrejo Godnič. V sklopu miklavževanja je okoli 70 sodelujočih razdelilo 5000 darilnih paketov, otroci pa so lahko preko Facebooka spremljali zgodbo Miklavž piškote peče. Realizirali smo tudi pobožnost Marijo nosijo ter božičnico, polnočnice in Slavnostni božični koncert Pastoralne zveze.

Evangelizacija na internetu? To sploh koga zanima?
Na tem mestu pa naj številke povedo svoje. :)

Prenosi v živo:

• adoracija: 40-krat, skupaj 45 ur, skupaj okoli 31.000 ogledov;
• rožni venec oz. križev pot: 31-krat, skupaj 14 ur, skupaj okoli 14.000 ogledov;
• molitev z mladimi: 10-krat, skupaj 8 ur, skupaj okoli 8.000 ogledov;
• maše/obredi/pridige: 85-krat, skupaj 61 ur, skupaj okoli 86.000 ogledov.

Pri prenosih maš je pomagalo več kot 100 sodelavcev.

V pripravo nove spletne strani je bilo vloženih več kot 1000 ur dela.

Na platformi Facebook smo objavili okoli 200 posnetkov (od tega 166 v živo), ki imajo skupno 200.369 ogledov. Glede na rezultate naših nedeljskih anket prenos maše spremlja trikrat toliko ljudi, kot je priklopljenih naprav.

Za na konec še Zoom številke, ki so čez vse leto vztrajno rastle ter decembra znesle za okoli 180 ur, skupno pa v letu 2020 več kot 500 ur (poleg mnogih, ki jih v župnijskem e-koledarju ni zavedenih – zakonske skupine, skavti, bratovščine, družinske kateheze …).

Leto 2021, prav tako kot preteklo, začenjamo z Alfa srečanji. Tokrat nas je okoli 180 z več kot 40 člani ekipe. Iz vse Slovenije. Res imam občutek, da živim v povezani skupnosti, ki je, četudi je cerkev prazna, še kako živa.