Pogosta vpašanja

Ali morajo biti starši poročeni?

Katekizem katoliške Cerkve pravi: “Da bi se krstna milost mogla razvijati, je pomembna pomoč staršev.” (1255) To, da so starši poročeni, ni pogoj za otrokov prejem zakramenta svetega krsta, je pa zelo priporočljivo. V prvi vrsti so namreč starši tisti, ki otroku skozi vzgojo predajajo vrednote. Plenarni zbor Cerkve na Slovenskem (PZCS 150-152) izpostavlja, da pa je pogoj za krst otroka vera staršev. Vprašanje poroke oz. zakona staršev je torej povezano predvsem z vprašanjem njihove vere. Cerkev zato pričakuje, da sklenejo zakon. Če starši kljub vsemu ne privolijo v cerkveno poroko, je treba upoštevati, da je krst Božji dar. Vsak otrok ima pravico biti krščen, če obstaja utemeljeno upanje, da ga bo mogoče vzgajati v katoliški veri. Velja pa poudariti, da ti starši potrebujejo dodatne priprave na krst svojih otrok. Duhovnik naj bi se s starši tudi pogovoril, kako bodo botri in krščanska skupnost dopolnili pomanjkljivo domačo versko vzgojo. Da krst za nekaj časa odložimo, se priporoča, če starši odklanjajo sodelovanje pri pripravi na krst ali starejših otrok ne pošiljajo k verouku. Pri tem odložiti pomeni dati staršem čas za premislek o življenju družine in poslanstvu staršev v odnosu do Boga in otrok.

Ali morajo biti botri poročeni?

Boter je katoličan, ki je že prejel vse tri zakramente uvajanja (krst, birmo, evharistijo). Je trden vernik, sposoben in pripravljen pomagati novokrščencu na njegovi poti v krščansko življenje (Katekizem katoliške cerkve 1255). Naj bo zrel in naj živi primerno veri in nalogi, ki jo bo sprejel (torej ni zgolj civilno poročen, ne živi v zunajzakonski skupnosti ipd. ZCP, kan. 874; PZCS 182).

Ali lahko imamo dva botra?

Po Zakoniku cerkvenega prava (kan. 873) je lahko boter samo en, lahko pa sta boter in botra (tj. moški in ženska).

Ali lahko krstimo pri vas čeprav smo od drugod?

Predlagamo, da otroka krstite v župniji bivanja, saj boste tam tudi vzgajali otroka in se udeleževali aktivnosti. Če pa želite otroka vseeno krstiti drugje, morate pri domačem duhovniku pridobiti soglasje. To se podeli po pripravi na krst v domači župniji, če za krst drugje obstaja upravičen razlog (npr. načrtovana selitev družine v tisto župnijo) (CZP, kan. 857; PZCS 153, 177).

Ali moramo biti na izbrano krstno nedeljo pri maši? Ali lahko pridemo po maši? Ali je lahko obred na nedeljo, izven maše?

Zakonik cerkvenega prava priporoča krščevanje ob nedeljah, dovoljeno pa je krščevati tudi druge dni (kan. 856). Zakaj nedelja? To je dan Gospodovega vstajenja. Krst novokrščenca včleni v občestvo Cerkve, ki jo predstavlja župnijska skupnost, zbrana pri sveti maši. Plenarni zbor Cerkve na Slovenskem celo piše, naj bo v pripravo na krst in h krstnemu slavju povabljeno in pritegnjeno celotno župnijsko občestvo (155). Krst na nedeljo tako poteka med sveto mašo. Če tega resnično ne želite, izberite krstno soboto.