Po božični evforiji in pred začetkom posta je primeren čas za poglabljanje naše vere. Tako smo tudi letos možje pod vodstvom duhovnika Damjana Mlinariča sredi februarja opravili duhovne vaje ob kruhu in vodi na Remšniku. Pričakala sta nas zimska idila in toplo župnišče, ki je ustvarilo prijetno vzdušje ter nam nudilo mir za razmišljanje in molitev.
Evharistija, ljubezen svetnikov
Tema letošnjih duhovnih vaj je bila evharistija, ki smo jo premišljevali skozi oči svetnikov. Odkrivali smo globine evharističnega čudeža, ki se vsakokrat zgodi pri sveti maši. Jezus ostaja z nami v sveti evharistiji. To je zakrament, v katerem se nam Bog popolnoma izroča in podarja brezpogojno in brez meja. Evharistija je darilo, ki nas povezuje z Bogom in med seboj. S prejemanjem tega zakramenta gradimo Jezusovo mistično telo in ga ohranjamo v svetu. Ob tem neizogibno trčimo na vprašanje vere. Ali naša vera temelji na Kristusovi besedi, da lahko vidimo nekaj drugega, kot vidijo naše oči? V tišini smo spoznali, da se pri maši pogosto ne zavedamo Kristusove resnične navzočnosti, saj se prevečkrat ukvarjamo z okolico in z drugimi ljudmi.
Delovanje Svetega duha
Duhovne vaje pa niso minile brez presenečenj. Letošnje presenečenje je bila udeležba na Alfa dnevu v Radljah ob Dravi. S svojo moško prisotnostjo smo pri slavljenju opogumili pretežno žensko publiko. Priča smo bili mnogim dotikom Svetega Duha ter bili ganjeni, ko smo videli, na kakšne načine lahko Bog spreminja srca ljudi. To so trenutki, ki nas spomnijo, da je Bog vedno prisoten in da je njegovo delovanje močnejše, kot si sami pogosto predstavljamo.
Bog, ti si tukaj
Ves vikend smo obnavljali in poglabljali teorijo o čudežu, ki se zgodi pri vsaki sveti maši. Hvaležni smo bili za neizmerno bogastvo, ki nam ga podarja Kristus, zato je bila sveta maša smiseln zaključek duhovnih vaj. S srcem, polnim zavedanja o resnični navzočnosti Kristusa v hostiji, smo ponavljali: »Bog, ti si tukaj!«
Med dogovarjanjem za duhovni odmik na Remšniku sem izziv takoj sprejel in se prijavil. Ko je napočil petek, pa so se stvari skrivnostno zakomplicirale. Sin je padel na košarki in zaradi skrbi me je prijelo, da ostanem kar doma. Vendar sem se zavedal, da je to duhovni boj in zvečer sem že bil v dobri družbi isto mislečih mož. Duhovnik Damjan je podajal pomen evharistije in niti v sanjah si nisem predstavljal širine te teme. Izpostavili smo tudi Najsvetejše in do naslednjega jutra smo imeli vsak po eno uro priliko, da pokramljamo o svojih križih in težavah pred Njim. Zaključili smo s sveto mašo, pri kateri še nikoli prej nisem doživljal toliko milostnih trenutkov. Podoživljanje Kristusa na križu za nas in za naše grehe. Ob koncu je sledila refleksija in solze so kar same tekle med pogovorom, kaj je doživljala mama vseh mam, MARIJA, pod križem. Zahvala Damjanu, vsem in vsakemu posebej za ta polno doživet vikend.
Pojdi na samoten kraj in si odpočij, pravi Jezus. Hvala gospodu Damjanu, da smo lahko zraven počitka odrinili na globoko. Zagrizli smo v evharistijo, ki se nas je globoko dotaknila, ko smo jo pobliže spoznali. Milostni trenutki na Remšniku. Hvala vsem in vsakemu posebej za sprejetost.
Uroš Pokeržnik
