Sele

PRAZNIK SV. ROKA NA SELAH

Ko epidemija koronavirusa po vsem svetu še vedno omejuje naša vsakdanja življenja, se kristjani lahko v molitvi obrnemo k svetemu Roku. Že od srednjega veka in časa uničujočih kug naprej so se verniki k njemu zatekali kot zaščitniku pred epidemijami.

Sveti Rok ostaja zelo priljubljen svetnik, zato ni čudno, da mu je tudi v Sloveniji posvečenih kar 34 cerkva. Sčasoma je postal zavetnik poljskih delavcev in živali, k njemu so se zatekali po zaščito pred naravnimi katastrofami, kot so potresi, epidemije in hude bolezni. Njegova zaščita je postala tudi vzor človeške solidarnosti, krščanske ljubezni ter dobrodelnosti.

Cerkev sv. Roka imamo tudi na Koroškem, in sicer na Selah, kjer je vsako leto 16. avgusta, na Rokovo, pravzaprav vaški praznik, saj kraj na ta dan obišče veliko število romarjev od blizu in daleč. Številni romarji so v preteklosti prihajali tudi iz sosednjih far, včasih s konjskimi vpregami ali peš, danes pa se najraje pripeljejo s svojimi jeklenimi konjički, nato pa kratek del poti do cerkve vseeno prehodijo tudi peš.
Tako bo tudi letos, saj bo na Rokovo na Selah tudi lepa nedelja. Zaradi posebnih ukrepov v povezavi s koronavirusom bo v nedeljo, 16. avgusta, maša le ob 10. uri, na prostem, pred cerkvijo Sv. Roka, cerkev pa bo za osebno molitev in priprošnje odprta od 8. ure dalje, ko bo potekala tudi molitvena ura in molitev rožnega venca.

Vabljeni na Rokovo lepo nedeljo na Sele!

Sele
Ksaverjeva kapelica

Sv. Rok (1295 – 1327)

Zanesljivih virov o življenju tega priljubljenega svetnika ni. Poročilo iz 15. stoletja navaja, da se je rodil okoli leta 1295 v mestu Montpellier v južni Franciji. Že v zgodnjem otroštvu je Rok imel poseben čut za uboge in bolnike. Po smrti staršev je vse svoje imetje razdal med reveže, sam pa se kot reven romar odpravil na dolgo pot v Rim, da bi molil na grobovih apostolov.

Po Italiji je takrat razsajala kuga. Zato je prekinil romanje in začel streči bolnikom. Ko je končno le prišel v Rim, je tam stregel kužnim bolnikom in jih veliko čudežno ozdravil. Nazaj grede se je v Piacenzi sam nalezel kuge. Da bi v bolnišnici ne bil nikomur v nadlego, se je zavlekel v zapuščeno kolibo. Tja mu je nosil kruh pes iz sosednjega gradu. Graščak je opazil, kako je vzel pes z mize kruh in izginil z njim. Nekoč je stopil za živaljo in našel Roka v razpadli koči v velikem trpljenju in zapuščenosti. Vzel ga je k sebi in zanj skrbel. Ko je Bog Roku vrnil zdravje, se je romar napotil domov.

Zaradi bolezni je bil je tako spremenjen, da ga še lastni stric ni spoznal. Meščani so ga vrgli v temnico – bila je vojna in molčečega tujca so imeli za ogleduha. Svetnik se ni hotel zagovarjati, ker si je nalagal prostovoljno pokoro. Po petih letih se je 16. avgusta ječa razsvetlila: vanjo je stopil sam Jezus in povabil romarja k sebi v nebesa.

Tudi na Slovenskem že od nekdaj častimo sv. Roka kot velikega priprošnjika zoper kugo, ki je v naših deželah pogosto razsajala. Upodabljajo ga samega ali skupaj s sv. Boštjanom; v romarski obleki, z romarsko palico in bučo; z roko kaže na kužno bulo na stegnu. Zraven sebe ima psa s kruhom v gobcu. Upodabljajo ga pa tudi z angelom, ki nosi posodo z zdravili in ko zdravi kužne bolnike.

Sv. Rok goduje 16. avgusta in ravno na ta dan so v preteklosti verniki po prazniku Velikega Šmarna vselej romali k sv. Roku, ki so ga poleg sv. Boštjana in sv. Rozalije častili kot najpomembnejšega zavetnika proti kugi. Na Slovenskem sta najbolj poznani božji poti sv. Roka v Dravljah pri Ljubljani in v Brežicah, na Koroškem pa vsako leto veliko romarjev iz različnih krajev obišče cerkev sv. Roka na Selah.

sv. Rok

Župnija Sele

Prvotno so bile Sele podružnica Kotelj, leta 1785 so postale duhovnija, leta 1891 pa župnija. Vaščani so se v 18. stoletju vztrajno zavzemali, da bi imeli svojega duhovnika. S prošnjami so se obračali na samega cesarja: prvemu kuratu Valentinu Terboušku so zgradili tudi župnišče. Prvi selski župnik je leta 1891 postal Jurij Kopriva in je na selskem pokopališču tudi pokopan. Do danes so imele Sele le štiri župnike, ki so dejansko tudi bivali na Selah. Zadnji med njimi, Franc Ksaver Meško je Sele neizbrisno zaznamoval. V spomin nanj pričata dve spominski tabli na fasadi župnišča ter tam posebej urejena soba in Meškova pot, ki poteka od cerkve sv. Roka na Selah do cerkev sv. Neže na Vrhah. Župnija Sele je že preko dvajset let soupravljana iz sosednjih župnij, sedaj je del Pastoralne zveze župnij Slovenj Gradec.

Selški turn

Želiš biti obveščen o dogodkih in objavah Pastoralne zveze župnij Slovenj Gradec?

Prijavi se in novosti boš prejel v svoj e-nabiralnik.

    Spremljajte nas na socialnih omrežjih

    Spremljajte vsa naša aktualna dogajanja tudi na našem uradnem Facebook, Instagram in Youtube profilu.