Po čudovitih štirih mesecih na italijanski župniji sem šel izkušnje nabirat še v Anglijo. Zopet za dobre štiri mesece, med nove ljudi, v zelo drugačno kulturo, na župnijo, ki je v toliko ozirih zelo podobna naši pastoralni zvezi. To je bil čas, ko sem na različne načine spoznaval delovanje Svetega Duha v Cerkvi.

Vse je bilo drugačno

Spominjam se prvega večera, ko me je župnik Mark Hogan pripeljal v Winchester, mesto južno od Londona. Prvič na Otoku, prvič v Angliji … vse je bilo tako zelo drugačno: ljudje, hiše, vožnja po levi, hrana … da ne omenjam vremena! Vendar so me župljani in oba duhovnika res lepo sprejeli, z lahkoto sem se lahko vključil in se tudi pridružil različnim skupinam in dogodkom (verjetno je k temu ponovnemu vstopanju v čisto nove skupine pripomogel enak trening iz Italije). Prva dva meseca sem bolj spoznaval angleško kulturo, mesto in župnijo. Prišel sem tik pred postnim časom, ki je bil zaznamovan s poslušanjem Boga prek Njegove Besede, v tišini in po drugih. Pridružil sem se raznim skupinam (katehumeni, pomoč Ukrajincem, Street Pastors) in začeli smo srečanja Alfa. Po veliki noči je bilo moje življenje na župniji obogateno s posebej lepimi trenutki: Dan Svetega Duha (prek srečanj Alfa), obiski njihovih malih skupin, duhovni odmik za male skupine, Alfa konferenca o voditeljstvu, prav posebno obhajanje praznika binkošti in pred tem štirideseturna pobožnost ter na koncu Katoliški vrh župnij.

Moje življenje na župniji je bilo zelo zaznamovano z različnostjo – z njo ni lahko živeti, ampak je en velik blagoslov za vas – veliko je različnih narodnosti, različnih skupin, ki prejemajo in dajejo na različne načine, ter različnih veroizpovedi, ki so bile navzoče v kakšni skupini. Pri tem vsaka različnost prinese svoje dobre stvari, kliče pa k večjemu spoštovanju in ljubezni do bližnjega.

Na ulicah in pri anglikancih

Ena močnejših izkušenj so bili Street Pastors, skupina, ki se ob petkih in sobotah zvečer napoti na ulice mesta ter moli, pomaga, se pogovarja in oznanja Gospoda, če je priložnost. Skupina je sestavljena iz članov različnih cerkvenih skupnosti, kar daje poseben pečat skupini in dinamiki. Ugotovil sem, da Bog tudi ponoči deluje, zbuja in kliče ljudi k sebi. Dragocena izkušnja je bil tudi obisk zapora, brez skrbi, tam smo imeli mašo, nič drugega, no, in pogovor z zaporniki.

Ker je Anglija versko zelo raznolika, sem imel priložnost obiskovati tudi anglikansko župnijo. Presenečen sem bil nad njihovo gostoljubnostjo, kako so me sprejeli, da so imeli res kvalitetno glasbo in nagovarjajoče nagovore. Bila je to župnija, polna ljudi, veliko je bilo mladih in skoraj vsi župljani so bili v majhnih občestvih, ki jih je okrog dvajset. Drugače je pa anglikanska cerkev zelo raznolika, naj rečem tudi zelo barvita, z velikim razponom odtenkov vernosti in različnih praks ter obredov.

Katehumen in dva duhovnika

Zelo so me zaznamovale skupine uvajanja v vero, ki tečejo v tej župniji: skupina katehumenov, s katerimi smo skupaj potovali v odkrivanju vere in želji po polnem življenju v Kristusu in Cerkvi. Srečanja Alfa, kjer smo iskali smisel življenja, našli nove prijatelje, skupnost in vero ter bili priče delovanju Svetega Duha v naših konkretnih življenjih. Hvaležen sem tudi, da sem imel milost spremljati enega katehumena na poti priprave na zakramente uvajanja, ob njem sem se veliko naučil in se okužil njegovega navdušenja nad Gospodom.

Hvaležen sem tudi za dva čudovita duhovnika, s katerima smo bivali v župnišču. Oba sta moža molitve in trdega dela ter nenehnega študija. Rada sta med ljudmi in z veseljem pomagata rasti na poti hoje za Kristusom še vsem ostalim. Sploh župniku sem hvaležen, da je bil dober mentor, da si je vedno vzel čas za moja številna vprašanja: »Father, I have a question …« Res je bil potrpežljiv in tudi zabaven. Bogoslovec se veliko nauči od dobrih duhovnikov, ki pustijo, da se vajeniško uči od njih, ne samo od besed, ampak predvsem od življenja in zgledov.

Kje je Sveti Duh najbolj delal v tem času?

Zagotovo me je poslal v urjenje v opazovanju, poslušanju človeka in Božjega glasu, pokazal mi je hrepenenje ljudi po Bogu in na kakšne načine vse Gospod že deluje, kako išče ljudi ter na kakšne načine ljudje iščejo Boga. Odkrival sem pomen spremljanja, tj. skupnega odkrivanja Božjega delovanja v življenju drugih, kjer moraš najprej človeka srečati, kjer je, hoditi z njim in ga ljubeče spodbujati k rasti v veri, kakor zmore. V teh mesecih sem močno okušal delovanje Svetega Duha v življenju drugih in v mojem življenju. On je glavni akter pri klicanju ljudi v Cerkev, glavna pomoč pri molitvi. Tako in prek konkretnih premikov v veri oseb sem odkrival bistvenost njegove navzočnosti in hvaležen sem za vso prisotnost v molitvah, pogovorih in rasti v veri.

Božja vizija za župnije

Točka, v kateri je angleška župnija zelo podobna naši pastoralni zvezi, je pastoralni model Božje prenove (Divine renovation). Ne le, da sem prišel na to župnijo ravno potom trenerstva, ki ga ponuja omenjena organizacija, ampak sem ta model tudi dobro spoznal, tako prek branja literature kot z opazovanjem in tudi na konferenci (Katoliški vrh župnij v Harrogatu). Najbolj se me je dotaknilo ravno to, da je Božja prenova res Božja, saj se vse začne s Svetim Duhom, z njegovo pomočjo in obračanjem v molitvi nanj. Kdo, če ne Bog, ve, kaj neka župnija najbolj potrebuje, saj ima On načrt in božanske sanje tako za vsako župnijo kot za vsakega župljana. Gospod odprtim srcem najprej posreduje svojo vizijo, kaj želi narediti po naših bornih človeških močeh v nekem kraju. Nad to vizijo se najprej navduši župnik z ekipo, nadalje začnejo posredovati vizijo še faranom in delati majhne korake proti župniji, ki je odprta za ljudi, ki iščejo več, celo proti župniji, ki si upa iti ven in privesti našega Gospoda do vseh, ki hrepenijo po njem (in še tega mogoče ne vedo). Gre za pastoralni model, ki je zelo naravnan na evangelizacijo, na misijonski način življenja osebe in župnije, na model, ki resno računa na Svetega Duha, pa tudi na človeka, ki naj se pri tem sodelovanju z Bogom res potrudi in dobro vodi ljudi do Njega.

Pastoralna praksa na angleški župniji mi je tako odprla številna nova obzorja, podala nove okuse pastorale za jutri in me obogatila s pomenom različnosti. Lahko podelim z vami, da se je moja vera okrepila in duhovniški poklic osvetlil še z novih vidikov. Na moji poti vzgoje za duhovnika pa se še naprej priporočam za molitev in povezanost.

Žiga Kreft