Iz moje mladosti se mnogokrat spomnim, kako so starejši, onemogli, bolni … lahko enkrat letno prejeli zakrament bolniškega maziljenja in se tako še zadnjič podali na pot spreobrnjenja. Tudi moja stara mama je bila med njimi, zato sem še bolj doživeto doživljala ta zakrament.
Leta so minevala in v času moje nosečnosti se je to spremenilo. Ko sem ležala v bolnišnici, v strahu, da izgubim svojega otroka, je do mene pristopil duhovnik in mi podelil zakrament bolniškega maziljenja. Takrat sem res iskreno, z vsem srcem molila za to moje nebogljeno bitje in prosila Gospoda, naj mi pomaga. Začutila sem, da mi je Gospod resnično blizu. Takrat sem dojela, da zakrament bolniškega maziljenja ni samo za ostarele, bolne, temveč tudi zame, za mojo, tvojo ozdravitev.
Sv. Jakob je naročil: »Če je kdo med vami bolan, naj pokliče starešine Cerkve in naj nad njim molijo ter ga v Gospodovem imenu pomazilijo z oljem. In molitev vere bo rešila bolnika in Gospod ga bo okrepil; če je storil grehe, mu bodo odpuščeni.« (Jak 5,14-15)
Poudariti je treba, da ta zakrament ni namenjen samo telesnemu ozdravljenju, pač pa v prvi vrsti duhovni oskrbi bolnika. Je zakrament ozdravitve.
Maja Kragelnik
