Najbrž je izmed vseh besed, ki jih uporabljamo v naši pastoralni zvezi, najbolj zanimiva beseda nosilec.
Nekdo, ki nekaj nosi in je hkrati nošen. Oseba, odgovorna za aktivnosti in projekte, za svoje bližnje. Kristjan, ki se je odločil, da vstane s kavča in živi na polno. Mnogim pa se ne svita, kaj bi ta beseda pomenila.
Ampak beseda tokrat ni pomembna. Pomembneje je to, da smo se po lepem poletju skoraj vsi nosilci v soboto, 4. septembra, zagledali v živo. Podali smo se na pot v neznan kraj pod Brinjevo goro in se tam podružili, skupaj pogledali nazaj in naprej, se okrepčali pri nebeški in navadni mizi ter skupaj prepevali.
Ker v sebi ne nehamo gojiti otrok, ki jih ima naš Gospod tako rad, smo se med vinogradi igrali krajo zastavic. Zasopli in nasmejani, nekateri z bojnimi ranami, si je priborila zlato medaljo … ekipa malo boljših nosilcev. :)
Medse smo sprejeli še peto letošnjo novo nosilko. Veseli in ponosni smo nanjo, kakor na vse letošnje novopečence.
Okrepljeni v naših vrstah vstopamo v novo pastoralno, službeno in šolsko leto. Podajamo se novim izzivom naproti – z blagoslovom našega Gospoda Jezusa Kristusa.
Hvaležni, da lahko služimo bratom in sestram v Kristusu, se priporočamo v molitev za našo svetost in vse, kar nas (skupaj) še čaka v prihodnje.
Žiga Kreft
