Vsak zase smo bili v pričakovanju popotovanja do oaze miru in k milosti Kraljice miru v Medžugorje. Niti pot ni bila naporna, saj smo si vožnjo krajšali z molitvijo in petjem ter se priporočali v Božje varstvo. Naš duhovni voditelj župnik Damjan nas je skozi molitev ves čas pripravljal in vodil, da odpremo svoja srca in se prepustimo vsem milostnim dotikom Božje Matere, Jezusa, Boga Očeta in Svetega Duha.
Po deseturnem potovanju smo prispeli v Medžugorje in se razveselili vsega lepega, kar nas čaka v prihodnjih dneh.
Božji dotiki že prvi dan
Že prvi dan smo za župnijsko cerkvijo sv. Jakoba na prostem, pri zunanjem oltarju, imeli molitev rožnega venca, sv. mašo ter izpostavljeno Najsvetejše. Skoraj se ne da opisati, kako prijetni občutki in kakšna blaženost se je naselila v nas samih. Nekateri, ki so bili v Medžugorju že večkrat, so nas, ki smo bili tam prvič, radovedno opazovali in čakali, kaj bomo povedali … in res … čutenje Božjega dotika se je pričelo že prvi dan … Občutek notranjega miru je bil prekrasen.
Dan obiskov
Drugi dan smo se povzpeli na kamniti hrib Crnica (Podbrdo). Hrib, kjer se je Devica Marija prvič prikazala šestim otrokom leta 1981. Od takrat imajo vidci še danes videnja različno pogosto; vedno si Marijina sporočila zapišejo in jih objavljajo. Naša skupna pot do Marijinega kipa, mesta, kjer se je prvič začela prikazovati, nam skozi molitev rožnega venca ni bila nič naporna. Vsak zase smo imeli tihe prošnje za telesno ali duhovno ozdravitev, razne zahvale, pogovor z Marijo, da nam pomaga. Ja, tukaj smo občutili njen dotik in njeno ljubezen do nas. Obiskali smo tudi Oazo miru, skupnost redovnikov in redovnic z vsega sveta, ki preživijo svoj dan v češčenju sv. Rešnjega telesa in s pesmijo ter molitvijo častijo Jezusa. Na obisku smo bili tudi pri kanadskih zakoncih Nancy in Patricku, ki že veliko let živita v Medžugorju in pričujeta, kako sta Marija in rožni venec rešila njun zakon in spremenila njuno življenje.
Sveti Duh ozdravlja
Naslednji dan smo se odpravili na Križevec, kamniti hrib, na katerem so od vznožja do vrha postavljene postaje križevega pota, na vrhu hriba pa je visok betonski križ. Skupno pot do vrha smo opravili v molitvi, s prošnjami, željami in tudi zahvalami, ter občutili notranjo blaženost pogleda na križ. Z bogato duhovno podporo župnika Damjana smo v kamnitem srcu, ki je na bližnji jasi, skupaj zapeli in molili k Svetemu Duhu. Prav vsi smo v svojem telesu začutili, kako je Sveti Duh poživil naše od skrbi ali bolezni utrujeno telo in nam povrnil življenjske moči. Tisti dan smo obiskali tudi moško komuno Cenacolo, ki je namenjena zdravljenju odvisnikov in kjer so se nas življenjske zgodbe ozdravljenih fantov zelo dotaknile.
Iz tega bomo črpali moč
Prišel je dan, ko smo se začeli odpravljati na pot proti domu. Takoj po zajtrku smo jedilnico s skupno molitvijo in pesmijo spremenili v binkoštno dvorano ter prosili Svetega Duha za ozdravitev našega telesa, notranjosti, duše … Z globoko vero in slavljenjem smo Svetemu Duhu dovolili, da vstopi v naše srce in se nas dotakne, da nas ozdravi, ter se prepustili »počitku v Svetem Duhu«. Izkušnja, ki je verjetno ne bomo nikoli pozabili. Dotik Svetega Duha resnično čudovito deluje in mi smo to doživeli; polni ljubezni, veselja, miru, blagosti, dobrote, zvestobe, krotkosti in samoobvladovanja … Župniku Damjanu smo za to doživetje in občutenje globoko hvaležni.
Domov smo se vrnili spremenjeni, napolnjeni z milostjo, okusili smo popolnost dotika Božje ljubezni in občutenje tega milostnega daru nam bo kot svetilnik za vedno ostalo v duši. Iz tega bomo črpali moč.
Še dva vtisa:
Jaz sem hvaležna za vse, ki ste podelili z nami svoje stiske, želje za Marijo. Marija itak bere tudi naša srca, mi smo vas pa tako bolje razumeli in lahko podprli z molitvijo. Darinka
Darinka, lepo si opisala. Marija nam je v veliko oporo v življenju. Ima nas preprosto rada. Ne more nam odvzeti preizkušenj in težav, jih pa ob njej lažje prenašamo.
Jaz sem pri kraljici miru našla mir. Bom še šla tja s širšo družino.
Hvaležna, da sem spoznala nove prijatelje. Vsem želim vse dobro.
Ljuba
Romana Petronijevič