Po malih korakih sva se spoznavala

Matjaž Paar je možakar, ki ga pogosto srečamo v Slovenj Gradcu, še bolj redno pa kot molivca na večernem rožnem vencu, ki teče po zoomu že nekaj let. Je član ene od bratovščin Eksodus, ki deluje v okviru PZŽ.

Prihaja iz Mute, ampak se rad udeležuje naših romanj, slavljenja in ostalih programov. Med prijatelji je znan kot človek, ki močno ljubi Jezusa in Marijo, velikokrat pa je tudi posrednik za tiste, ki potrebujejo molitveno podporo v duhovnem boju.

Iz kakšne družine izhajaš, kakšne so tvoje korenine?

Izhajam iz tradicionalne verne družine, kjer so mi omogočili, da sem spoznal katoliško vero in krščanske vrednote že v mladosti. Prejel sem tudi vse zakramente ter obiskoval verouk v Dravogradu. Še posebej sta mi bili v pomoč in zgled na poti vere obe babici. Tako sem se naučil prvih kratkih molitev in tudi poslušal zanimive svetopisemske zgodbe iz rdečega Svetega pisma, ki se ga verjetno marsikdo še spomni. V spominu mi ostajajo tudi družinski obiski sv. maš v Dravogradu in tudi na podružnicah pri sv. Boštjanu in sv. Magdaleni, ki je tik nad našo hišo. Veselil sem se tudi lepih nedelj, kjer smo se družili s sorodniki.

Kako sta se z Jezusom spoznala?

Po malih korakih sva se spoznavala že čisto na začetku, ko sem bil majhen, a je to bilo bolj površinsko, iz neke tradicije – navade, in pri prejemu vseh zakramentov. Kasneje pa sem ga spoznaval po stranpoteh in raznih preizkušnjah. Bolj resno sem ga v svoje življenje sprejel na karizmatičnem srečanju na Kureščku s patrom Jamesom Manjackalom, kjer sem videl, da se čudeži še vedno dogajajo. In da je Jezus živ ter edina prava pot v večnost, edini Rešenik med vsemi ponudbami tega sveta. To je bil tisti prelomni trenutek, kjer sem vero vzel resno in sem se spet začel vračati nazaj k Jezusu.

Kdo je zate Jezus?

Jezus je temelj; kot piše v Svetem pismu, vogelni kamen, ki daje vsemu mojemu življenju oporo in ga drži pokonci. Je zdravnik v boleznih, rešitelj pri težavah in problemih, smerokaz pri iskanju poti, tolažnik v bolečinah, učitelj na poti življenja in prijatelj, na katerega se lahko vedno obrnem pri izzivih tega sveta.

Tvoje mladostno doživetje, ki ga ne boš pozabil, je?

Veliko je bilo lepih doživetij in izkustev. Ostajajo mi duhovne vaje s skupino Samuel, nekje nad Laškim, ko sem doživel globlji dotik Jezusa.

Odločitev za življenjsko pot: Kdaj si začutil poslanstvo, je bila enostavna, jasna ali je dolgo zorela?

Tu sem bolj šibek … Imam občutek, da me Jezus sproti pripravlja in uči, kam in kako. Še vedno se učim poslušnosti. Že velikokrat sem bil prepričan, da sem našel tisto pravo pot oz. stvar, ampak se je potem vse obrnilo na glavo. Še posebej, če sem bolj poslušal sebe kot pa Jezusa :). Kasneje se je spet pokazala nova pot naprej.

Kje je tvoj najljubši kraj, kjer najbolj čutiš Božjo bližino?

Pred Najsvetejšim še posebej doživljam Božjo bližino. Kot kraj so mi pri srcu vsi Marijini romarski kraji; še posebej sta mi dragocena Medžugorje in Brezje.

Za kristjana je občestvo zelo pomembno. Kje je prostor, kjer se počutiš sprejetega? Si že našel svojega?

Trenutno sem vključen v skupino Eksodus, kjer smo res super skupina in se počutim zelo dobro. Tudi v večerni molitveni skupini na zoomu se počutim kot del družine.

Ali imaš svoje »vedro želja«, ki čakajo na uresničitev? Nam katero zaupaš?

Bolj imam želje po določeni smeri ali poti in manj po samemu cilju oz. določenih stvareh. Ena izmed večjih želja je vsekakor enkrat obiskati Sveto deželo in tudi obisk Rima je na seznamu, za začetek. :)

Kakšen odnos, povezanost čutiš z Marijo?

To pa mi je najljubše vprašanje. :) Zelo se čutim povezanega z Marijo in zelo mi je pri srcu. Ona me vodi za roko bliže k Sinu Jezusu, ona je priprošnjica in ljubeča mati, ki me varuje ter brani kot svojo last in posest pred vsemi nevarnostmi, ki mi pretijo. Že velikokrat sem se po njeni materinski skrbi spet dvignil in bil uslišan po njenem zagovoru v molitvi. Je tista nežnost, ki me varuje pred otrdelostjo tega sveta.