»Oh, Aslan, Aslan,« je šepetal. »Če ne boš prišel sam, mi pošlji vsaj pomočnike iz krajev onstran sveta. Ali pa mi dovoli, da jih pokličem. Naj gre moj glas onstran sveta!« Nato je, ne da bi prav vedel, kaj dela, nenadoma z močnim glasom zaklical: »Otroci! Otroci! Prijatelji Narnije! Hitro. Pridite k meni! Kličem vas prek svetov, jaz, Tirijan, kralj Narnije, gospodar Cair Paravela in cesar Samotnih otokov!«
Tudi letos se je 90 otrok in 50 animatorjev odzvalo na klic kralja Tirijana v Narnijo. Najprej smo spoznali opičjaka Zviteža in osla Zmedo. Naivni Zmeda je vedno ubogal Zviteža, ne glede na to, kaj mu je ta ukazal. Lahko verjamemo, da se je po Zviteževem ukazu oblekel v levjo kožo in se pretvarjal, da je Aslan. S tem je v Narniji med ostalimi bitji povzročil velik nemir, prav tako pa je na svojo stran pridobil Kalormence. Edino kralj Tirijan je razločeval, kaj je res in kaj ne, zato nas je poklical na pomoč.
Najprej smo želeli živalim pokazati resnico o Zvitežu in njegovih ukanah. Pri tem nismo bili najbolj uspešni, zato so živali vseeno ubogale opičjaka in zvezale Tirijana. Kralja nam je uspelo rešiti naslednji dan, ko smo vsi združili moči in sestavili njegovo pismo. Pri tem sta nam na pomoč priskočila tudi Julija in Evstahij. Kasneje sta nas izzvala, da preizkusimo svoja čutila. Z zaprtimi očmi smo morali vonjati ali okusiti hrano in jo prepoznati. Pri tem je bilo potrebne veliko koncentracije, a nam je vseeno uspelo. Preizkusila sta tudi našo plemenitost v igri roverček. Razdeljeni smo bili v ekipe. Naša poštena ekipa je igrala proti nepošteni. Kljub temu da smo zelo izgubili, smo vse do konca igrali pošteno in tako bili pravi zmagovalci. S temi izzivi sta nas pripravila na boj s Kalormenci.
Pogovarjali pa smo se tudi o svojih osebnih bojih ter jih poskušali premagati. Ko smo bili osvobojeni bojev, smo se dovolj sprostili za Pokaži, kaj znaš. V petju, plesu, igri in akrobacijah smo bili res dobri, zato se ne bomo čudili, če bo kdo od nas nekoč blestel na velikem odru. Zadnji dan smo razmišljali o ohranjanju in izboljšanju odnosa z Bogom in prijatelji. Razkrili pa smo tudi skrite prijatelje in ugotovili, da je prišel konec Narnije.
Za nas je s tem konec vseh zgodb in čisto zares lahko povemo le to, da so odtlej na vekomaj srečno živeli. Toda zanje je bil to šele začetek resnične zgodbe. Vse njihovo življenje na tem svetu in vse njihove dogodivščine v Narniji so bile zgolj ovitek in naslovna stran. Zdaj so začeli pri prvem poglavju Velike zgodbe, ki je nihče na zemlji še ni bral in ki traja večno, zgodbe, v kateri je vsako poglavje lepše od prejšnjega.
Tudi našega RadŽivima v Izoli je bilo konec, tisti tapravi pa se šele začenja.
Le pogumno z Aslanom naprej, višje in globlje! :)
Nika Priteržnik in Mirjam Kavčič
