Vas zanima, kaj je Anima dan? Če vas ne, potem ne vem, kaj še počnete na tej strani. V nasprotnem primeru pa kar berite dalje!

Anima dan je vsakoletno druženje opazovalcev, animatorjev, nosilcev in katehetov, ki vselej poteka osmega februarja (dela prost dan kajpada). Vsako leto se zberemo in se z avtobusom odpeljemo v neznano. Bili smo že po celi Sloveniji, med drugim tudi v ljubljanskem semenišču in njihovi knjižnici, lani pa smo si privoščili slavilni koncert This is the day. Vsekakor vsako leto uživamo! Letos pa smo se morali v neznano podati z domačega kavča.

Z avtobusom na pot

Letošnji avtobus nas je preko Zooma popeljal med spomine lanskih doživetij. Ni manjkalo tudi glasbenih vložkov ter spoznavanja skritih talentov in soanimatorjev nasploh.

Kljub temu da se nam zdi, da smo bili v preteklem letu omejeni in ves čas zaprti v svoje sobe, smo preko zabavnih fotografij in misli na njih spoznali, da smo doživeli marsikaj. Nikoli še nisem slišal toliko zabavne glasbe, ki bi mi tako prirasla k srcu (Hvala, Miha!). Vsak od prisotnih, pa tudi manjkajočih, se je gotovo lahko našel na kateri od fotografij, ki so bile posnete na katerem od, večinoma poletnih, doživetij. Lepo se je bilo spomniti teh dolgih poletnih dni, medtem ko zunaj naletava sneg. Po zaključenem prvem delu je sledil glasbeni premor, ob katerem smo mnogi použili našo tradicionalno malico – Pingo sok za velike otroke in sendvič.

Se zares poznamo?

Mesec dni nazaj so me vprašali o zanimivosti o meni. Do današnjega dne sem jo dodobra pozabil in sem se moral kar precej potruditi, da sem se je na kvizu spet spomnil. V drugem delu smo se igrali kviz Kahoot. Postregel je z marsikatero novostjo, malce tekmovalnosti, predvsem pa smeha ob nadvse zanimivih dejstvih o ostalih. Presenečen sem bil nad nekaterimi lastnostmi svojih prijateljev, še posebej, ko sem izvedel, da nekateri najprej v skledo nalijejo mleko in nato dodajo kosmiče (svet pač ni normalen …). Morda se je našel kdo, ki je Kahoot vzel kot tekmo, ostali pa smo priložnost izkoristili za preizkus našega poznavanja drug drugega. 

Ta, letos zgolj enourni, dogodek, ki je navadno trajal cel dan, smo zaključili z molitvijo in blagoslovom predragega župnika z Mute, Marka Drevenška, ter se odpravili na pot domov, ki je bila letos izjemno kratka. 

Tod bi se rad zahvalil organizatorkama Neti in Urški, ki sta žrtvovali svoj čas za polepšanje našega popoldneva. Lepo je bilo videti znane obraze, med njimi kakšnega novega, v družbi pomalicati in se z Anima busom odpeljati v neznano. Hvala Bogu za vse!

Nejc Ledinek Hovnik