Zaključek pastoralnega leta je letos potekal v soboto in nedeljo. Sobotni večer je bil lep in vsebinsko bogat uvod v skupno praznovanje ter hvaležno oziranje na prehojeno pot.
V soboto, 13. junija 2026, smo se najprej zbrali pri skupni sveti maši v cerkvi v Starem trgu. V molitvi in občestvu smo se zahvalili za vse milosti, srečanja, delo in povezanost, ki so zaznamovali preteklo pastoralno leto.
Po sveti maši se je dogajanje nadaljevalo v Kulturnem domu Stari trg, kjer je bila dvorana napolnjena do zadnjega kotička. Skupaj smo si ogledali film Exodus 1945: Naša kri, ki nas je s svojo pretresljivo, a neobsojajočo pripovedjo globoko nagovoril. Film je predstavil pogum posameznikov, ki so bili v težkem zgodovinskem času postavljeni pred nepredstavljive odločitve. V okoliščinah strahu, negotovosti in trpljenja so se odločali za dobro, tudi za ceno lastnega žrtvovanja.
Po ogledu filma je sledil pogovor z ustvarjalci, ki ga je lepo in tenkočutno vodila Mateja Šolar iz Pastoralne zveze Slovenj Gradec. V pogovoru sta sodelovala igralca Jernej Kuntner, ki je v filmu upodobil dr. Valentina Meršola, in Alenka Tetičkovič, ki je odigrala Milko Meršol. Oba sta osebno in doživeto spregovorila o svojem upodabljanju likov ter o tem, kako sta doživljala čas in razmere, v katere je postavljena filmska zgodba.
Pogovoru se je pridružila tudi Nastja Vodenik, izvršna producentka pri Studiu Siposh. Predstavila je pomen in poslanstvo studia, ki želi skozi filmsko govorico osvetljevati tudi tiste zgodbe slovenske zgodovine, ki so bile dolgo zamolčane ali premalo slišane. Spregovorila je tudi o izzivih, s katerimi se srečujejo pri takšnem ustvarjanju, ter o želji, da bi filmi odpirali prostor za resnico, spoštljiv pogovor in medsebojno razumevanje.
Sobotni večer je izzvenel neobsojajoče, vendar jasno – kot klic k pomiritvi, sočutju in odgovornemu odnosu do naše skupne zgodovine. Bil je dragocen uvod v zaključek pastoralnega leta ter priložnost, da kot občestvo skupaj stopimo v hvaležnost, spomin in upanje.
Nedeljska sveta maša je združila farane od vseh vetrov, ki smo poromali v zunanji mašni prostor. Z zvenečimi glasovi vseh župnijskih zborov, ob petih litanijah Srca Jezusovega ter ob podpori slavilne glasbe je zadonela mogočna hvalnica in zahvala za vse milosti preteklega leta.
Statistika nam je orisala številne uspešne projekte, slikovito pridigo pa je obogatilo pričevanje naše Guinnessove rekorderke v klekljanju Jadranke. Poleg deklice iz Družinske kateheze je tudi ona prejela zakrament svetega obhajila. Slovesnost se je zaključila s prijetnim klepetom in sladkimi dobrotami na travniku pod brezami. »Zbogom,« bi lahko rekli – do jeseni. Ali pa raje: »Z Bogom!« Gremo na počitnice in Ga ponesimo med ljudi!
Irena in Andreja
