Na Starem trgu, hribčku, ki se razprostira nad mestnim jedrom Slovenj Gradca, se v prostorih več stoletij starega župnijskega dvora skriva terapevtska soba (v njem je v 15. stoletju kot župnik in upravitelj cerkve sv. Pankracija bival celo Piccolomini, poznejši papež Pij II.). Čeprav se to morda sliši malce skrivnostno – sobica, do katere se vije pot po stopnicah zgradbe s starodavnim pridihom – pa je prostor vse prej kot to. Z dvema velikima oknoma je soba svetel in predvsem varen terapevtski prostor, umaknjen od mestnega vrveža.

Terapevtska soba pod okriljem Družinskega centra mir

Prostor so si za namen terapij izbrale in najele psihoterapevtke Družinskega centra mir (DCM) iz Maribora, ki so se srečevale z vse več strankami s Koroške. Da bi jim bile lokacijsko bliže, so se odločile, da bosta ena ali dve terapevtki delovali še v Slovenj Gradcu.

Tako v središče Koroške prihaja terapevtka, ki ni domačinka oziroma ne pozna ljudi s tega konca, kar je za terapevtko, še bolj pa za stranke, zelo dobrodošlo. Ti se tako lahko počutijo še bolj varne, saj terapevtka, ki je sicer zavezana k varovanju osebnih podatkov, ni denimo njihova soseda. Trenutno sem kot ena od terapevtk v Slovenj Gradcu po rodu Ljubljančanka, ki zadnjih 12 let z družino biva v Celju.

V Slovenj Gradcu tako zaenkrat ponujamo individualno, partnersko in družinsko psihoterapijo po modelu relacijske družinske terapije, kar dopolnjujemo z drugimi metodami in tehnikami. Med drugim sama izvajam tudi tehniko EMDR (Eye Movement Desensitization and Reprocessing ali desenzitizacija in ponovna predelava z očesnim gibanjem).

Podrobneje o vrstah terapije:

  • Individualna terapija je namenjena vsem, ki se srečujejo z različnimi stiskami v osebnem življenju ter želijo osebnostno rasti in izboljšati kakovost svojega življenja. Posameznik lahko skupaj s psihoterapevtko razrešuje različne težave ter predeluje čustvene stiske (stres, osamljenost, tesnobna občutja), razišče vzroke za morebitno nizko samopodobo oziroma samospoštovanje ali izgubo smisla življenja. Na terapijah večkrat naslavljamo tudi psihosomatske težave, motnje hranjenja ali občutek preobremenjenosti in izgorelosti. Včasih odpiramo tudi težje teme, kot so izkušnje zlorabe (fizična, psihična, spolna). Terapija lahko pomaga tudi pri žalovanju ob izgubi ljubljene osebe.
  • Zakonska oziroma partnerska terapija: Zanjo se običajno odločajo pari, ki si želijo boljše komunikacije v odnosu in lažjega razreševanja konfliktov, večjega razumevanja s partnerjeve strani ali pa se želijo znova bolj čustveno povezati. Nemalokrat se pari oglasijo tudi zaradi nezvestobe, porušenega medsebojnega zaupanja, težav v intimnosti ter zaradi nasilja ali alkoholizma. V psihoterapevtskem procesu začnejo počasi spoznavati sebe in drugega, prepoznavati svoje in partnerjeve želje ter potrebe, razumevati čustveno dinamiko v odnosu ter se učiti konstruktivne komunikacije, sodelovanja in grajenja odnosa na iskrenosti, spoštovanju in zaupanju.
  • Družinska terapija: Na terapijo so vabljene tudi družine, ki si želijo izboljšati medsebojne odnose in komunikacijo ali rešiti težave, ki jih imajo denimo pri razmejitvah s primarno družino (staršema ali taščo in tastom). Terapija lahko služi tudi kot opora ob izgubi družinskega člana, nasilju ali zasvojenosti članov družine. Namenjena pa je tudi družinam, v katerih se starši srečujejo z različnimi vzgojnimi izzivi.
  • Tehnika EMDR: Na željo strank, včasih pa tudi po lastni presoji, uporabim tehniko EMDR. Ta metoda pomaga pri razreševanju čustvenih težav strank, ki so posledica travmatičnih izkušenj – kot so dogodki iz otroštva, ki so se zaradi prevelike teže za še razvijajoče se možgane zapisali v telo kot travmatičen spomin. Tehnika se je izkazala za učinkovito tudi pri predelovanju zelo stresnih dogodkov v odraslosti, kot so naravne nesreče, nezgode, napadi in vojne. Več o EMDR si lahko preberete na spletni strani DCM.

V psihoterapijo se lahko posameznik, par ali družina vključi po predhodnem dogovoru s psihoterapevtko, s katero se dogovorijo za prvi termin. Po uvodnem razgovoru se vključijo v psihoterapevtski proces, ki običajno obsega 12 srečanj; ta potekajo enkrat na teden po 55 minut. Psihoterapevtski proces je lahko tudi krajši ali daljši, kar je odvisno od več dejavnikov.

terapevtka Jasmina