Pot vere ni vedno ravna in preprosta. Včasih se Bogu približamo, drugič se od Njega oddaljimo, a Njegova ljubezen ostaja in nas vedno znova vabi k sebi. Vsak na svoj način odkriva, kaj pomeni hoditi za Njim in mu zaupati tudi takrat, ko ne pozna vseh odgovorov.

Nejc Ledinek Hovnik prihaja s kmetije, kjer ob družini in starih starših nikoli ne zmanjka dela. Študira pravo, rad bere knjige in se ukvarja s kmetijstvom, že od osnovnošolskih let pa je tudi skavt. Rad spoznava nove kraje, ljudi in kulture, trenutno pa ga je študijska pot odpeljala v Prago. Kljub številnim obveznostim in novim izkušnjam ostaja povezan s stvarmi, ki ga že dolgo spremljajo in oblikujejo njegovo življenje.

Včasih se zdi, da se v Nejčevem vsakdanu srečujejo precej različni svetovi: študij in trdo delo na kmetiji, knjige in narava, vsakdanje obveznosti in želja po odkrivanju novega. Vse to je del njegove poti, na kateri pomembno mesto zavzema tudi vera. Kdo je Nejc, kaj ga navdušuje in kaj mu daje moč za vsakodnevne izzive, si preberite v naslednjem intervjuju.

Iz kakšne družine izhajaš, kakšne so tvoje korenine?

Prihajam iz petčlanske družine. Imam mlajšo sestro in še bolj mlajšega brata. Na kmetiji živimo skupaj z babico in dedkom, tako da je vedno delo in ni nikoli dolgčas. Drugače pa bi rekel, da prihajam iz tradicionalno verne družine.

Kdo je zate Jezus?

Jezus je zame moj Gospod in moj Bog. Je skala, na katero se nasloniš, je pot, ki nas vodi do Očeta. Čeprav je pot pogosto težka in nepredvidljiva, je lepa in vredna hoje za Njim.

Kako je trenutno videti tvoj najbolj običajen dan?

Trenutno dnevi niso najbolj običajni, saj sem na izmenjavi v Pragi. Ponavadi so sestavljeni iz predavanj zjutraj in zvečer, vmes pa imam čas za kuhanje, raziskovanje mesta in druženje z ljudmi iz različnih držav.

Zelo rad obiskujem predvsem cerkve in samostane, ki jih je v Pragi malo morje. V bližnji prihodnosti pa se bom odpravil tudi v druga mesta na Češkem.

Kje je tvoj najljubši kraj, kjer najbolj čutiš Božjo bližino?

Božjo bližino najbolj začutim v cerkvi. To zame ni samo zgradba, ki jo lahko nadomestiš z izpraznjeno industrijsko halo ali šotorom. Vedno bolj ugotavljam, kako pomembna je arhitektura oziroma prostor, kjer je Najsvetejše in zakaj so se ljudje skozi celotno zgodovino tako trudili, da so za Boga ustvarili kar najboljše. Odmik od hrupa modernega sveta in okolje, ki te samo usmeri k Njemu in ti z vsakim detajlom pove, da je On najpomembnejši. Med ljubše gotovo spadajo sv. Rok na Selah, sv. Elizabeta v Slovenj Gradcu, imel pa sem tudi milost obiskati cerkev Božjega groba v Jeruzalemu in Baziliko sv. Petra v Rimu.

Kdaj in zakaj si se pridružil skavtom in kako bogatijo tvoje življenje?

Skavtom sem se pridružil v 3. razredu, davnega leta 2012. Iskreno ne vem, zakaj sem sploh šel k skavtom. Moja teta je bila nekoč pri skavtih in verjetno so me njene pripovedi navdušile. Zato sem šel, probal in ugotovil, da je to nekaj zame. Skavti so mi dali ogromno, potisnejo te iz cone udobja, ti pokažejo, kaj v resnici potrebuješ in kaj je pomembno. Dobil sem ogromno znanja, spoznal izjemne ljudi, utrdil svoj odnos z Bogom. Predvsem pa so me in me še vedno silijo, da grem preko sebe in postanem boljši.

Katera svetopisemska vrstica ali misel te najbolj nagovarja in zakaj?

Najbolj me nagovarja vzklik preroka Jeremije: “Zapeljal si me Gospod in dal sem se zapeljati” (Jer 20,7). Tu prerok pove točno to, kar pogosto občutim. Veš, kaj Gospod želi od tebe, veš, da po Njem hrepeni tvoja duša. Toda zakaj jaz? Vsak mora vzeti svoj križ in hoditi za Njim. Čeprav pogosto odtavam stran od Boga, v meni vedno gori ogenj Njegove ljubezni.

Za kaj si trenutno najbolj hvaležen?

Trenutno sem najbolj hvaležen za ljudi na izmenjavi, ki mi pomagajo videti svet tudi iz drugih zornih kotov, iz različnih kultur in okolij. Pa seveda za ljudi, ki so prevzeli moje zadolžitve doma in jih opravljajo namesto mene (skavti, ministranti).

Če bi lahko Bogu zastavil eno vprašanje in prejel Njegov odgovor, kaj bi ga vprašal?

Zelo dobro vprašanje. Verjetno bi ga vprašal, zakaj? Zakaj se ukvarjati s človekom, zakaj ga je ustvaril? Zakaj je bivajoče in ne raje nič?

Kakšen odnos, povezanost čutiš z Marijo?

V njej vidim predvsem zgled in oporo. Velike stvari lahko izprosi za nas, hkrati pa sta njena drža in zgled vodilo, kako dobro živeti življenje.

Nadaljuj stavek: Rožni venec mi predstavlja …

… način premišljevanja skrivnosti naše vere.

Nejc, hvala, da si se z veseljem odzval povabilu in z nami delil delček svojega življenja. Želimo ti obilo uspehov in vse dobro na svoji življenjski poti!

Urška Simić