Ob koncu februarja in v začetku marca se je v Veržeju spet zaslišal otroški smeh. Po lanskem čudnem letu nam je Gospod spet namenil, da smo se lahko v živo udeležili RadŽivima za družine in v brezskrbnosti preživeli vikend, obdani z lepoto ravnic, prijetnih ljudi in Gospodovega obličja. Nekaj družin je z nami podelilo svoje vtise.
Vsi se z veseljem oziramo v prihodnja leta in se veselimo novih dogodivščin, spoznanj ter prijateljstev.
Kot tričlanska družina smo na družinski RadŽivim odšli eni z več in eni z manj pričakovanji. Imeli smo se lepo, presenetilo naju je, kako dobro se je vključil najin dojenček. Domov smo odšli polni notranjega miru in zaupanja v ljudi in Boga.
Družinski RadŽivim nam še vedno odzvanja v mislih. Udeležili smo se ga že velikokrat in nikoli nas ne razočara. Dobre teme, Simonovi nagovori, animatorji za otroke, družinski izleti … Zagotovo se bomo udeležili še kakšnega.
Zelo smo bili zadovoljni. Z Robertom sva bila res vesela, da sva bila malo sama, da sva dobila nekaj za dušo, da smo bili skupaj, se pogovarjali in razmišljali. Bila sva čisto mirna, ker sva vedela, da se imajo tudi otroci lepo. Da so bili veliko zunaj in se igrali. Res so bili veseli in navdušeni. Sem ravno danes razmišljala: »Joj, če bi se prijavili na tretji termin, bi pa danes šli v Veržej.« Res se bomo z veseljem vračali in imamo lepe spomine. Hvala vam vsem!
Družinski RadŽivim postaja naša tradicija. Seveda bomo še prišli, saj nam skupni vikend takšne vrste daje mnogo nepozabnega. Odpirajo se nam vprašanja, načenjamo nove pogovore in se odločamo za spremembe na bolje. Seveda bolj oz. manj uspešno. :) Hvala vsem, ki se trudite, da smo lahko del tega.
Lep vikend, doživet z družino, ki je darilo od Boga. To sem v Veržeju okusil in utrdil v svoji prioritetni lestvici. Hvala Jezusu, Simonu, animatorjem in vsem sodelujočim na tem družinskem vikendu.
Lara Ledinek Hovnik
