Pastirjev RadŽivim je konec maja potekal na obali, v Strunjanu. Ob prihodu so nas pričakali čudoviti razgledi na morje, strunjanske soline in mesto Piran. Vsak dan smo začeli z jutranjo molitvijo in zajtrkom, ki mu je sledil duhovni nagovor župnika Simona. Najbolj me je nagovorila beseda kerigma, oznanilo, da smo ljubljeni, in to, kako naj si prizadevam za zdravega duha v zdravem telesu ter kakšen je pomen evangelizacije in občestva Cerkve.

V popoldanskem času ni manjkalo časa za sprostitev, čudovite pogovore, sprehode, kolesarjenje, kopanje v morju in razvajanje na soncu. V petek zvečer smo doživeli prijetno presenečenje in prisluhnili Gregorju Čušinu, ki nas je z odličnim smislom za humor dobro nasmejal. V soboto dopoldan smo si ogledali Krajinski park Strunjan in soline, dan pa zaključili z večerno molitvijo in družabnim večerom. Domov smo se vrnili z močjo Svetega Duha in vprašanjem: »Kaj je Jezus naredil v mojem življenju?«

Pastirjev RadŽivim si bom zapomnila po duhovnih nagovorih, sproščenih in prijetnih pogovorih, veliko smeha, lepem razgledu in kopanju v morju. Vesela sem, da obstaja Pastirjev RadŽivim, saj nam omogoča duhovno rast.

Petra

Bilo je lepo druženje ,predavanje odlično, vse ostalo pa tudi.Skratka lepo. Lep pozdravček vsem.

Milena
RadŽivim je že kar prepoznavna stvar v Pastoralni zvezi župnij Slovenj Gradec pa vendar je ta RadŽivim, ki se je odvijal pretekli vikend prvič, nekaj povsem drugačnega. 

Pastirjev RadŽivim, namenjen vsakemu veselemu Kristjanu, ki je pripravljen ponesti Jezusovo oznanilo med ljudi s katerimi se srečuje vsak dan.

Širjenje Jezusovega oznanila mi v teoriji ne predstavlja tako velike težave kot se to izkaže v vsakdanjem življenju oz. pri vsakdanjih opravilih. 

Kaj hitro se mi zazdi, da jaz pa že nisem dovolj dober oznanjevalec, da bi Jezus lahko po meni deloval ali pa da bi lahko širil njegov nauk. V drugi situaciji pa včasih postanem bolj papeški od samega papeža, ko se zalotim pri obsojanju ljudi, ki ne delajo stvari, kot se meni zdijo prav ali pa jih delam sam.

Na tem vikendu sem si preko pogovorov z ostalimi udeleženci odgovoril na marsikatero vprašanje, preko zgledov dobil pogum ter bil po duhovnikovih nagovorih tudi konkretno nagovorjen in poučen kako oznanilo, da smo ljubljeni božji otroci, odrešeni po Jezusovi daritvi, prenesti med ljudi, ki me obkrožajo.

Simon

Misli so povsod. Uhajajo pa tudi nazaj v Strunjan. To sigurno. Nekaj od tam bo ostalo za vedno.  Glede vtisov. Rad živim v Strunjanu smo kot mlada družina doživeli poživljajoče. Za nekaj dni smo se v skupnih pogovorih, druženju ob obedih, sprehodih in drugih priložnostih tudi v prostem času popolnoma predali občutkom, ki so bili res pomirjujoči in blagodejni. Obilico prostega časa smo namenili spoznavanju novih obrazov in bolje spoznali tudi katerega od prej. Tudi sebe oziroma svojo družino. Hvala Pastirju.

Ali

Popoln dopust. Obilje prijateljstva. Sprejetost za vsakega. Zapiski s katehez, ki bodo doma izzivali k evangelizaciji. Slavljenje, ob katerem se mi je zdelo, da se Bogu smeji Srce 🙂 Takšno Cerkev sanjam!

Alenka

Prvo presenečenje je bilo, ko nam je Janez Kozinc rekel, da moramo na pastorlano prakso v Slovenj Gradcu s sabo vzeti kopalke. Pomislil sem, da ima Slovenj Graški župnik doma velik bazen, kar se je izkazalo, da ne drži. Ima pa velik belo rdeč kombi s katerim smo se z ožjimi sodelavci Pastoralne zveze Pastir odpeljali na morje. Počitnice oziroma pastoralna praksa v strunjanu je bila zelo pestra. V spominu mi najbolj ostajajo trenutki, ko smo se igrali z Ano, Klaro in Vidom. Zelo me je presenetilo tudi toplo morje, ki je imelo kar 23°C. Lahko bi rekel, da je bilo LEPO :)

Še enkrat se vam za doživeto izkušnjo in trud lepo zahvaljujem in vas lepo pozdravljam. 

Dobro in mir. 

Miha (propedevt na praksi)

Petra Nassib