Vizualna zgodba Božjega klica

Za leto poklicanosti in poslanstva smo izdelali vizualno podobo, ki izhaja iz izbranega svetopisemskega vodila: »In slišal sem glas Gospoda, ki je rekel: Koga naj pošljem? Kdo bo šel za nas? Rekel sem: Tukaj sem, pošlji mene!« (Iz 6,8).

Vizualna zasnova je dvodelna: prvi del odpira prostor za razmislek o Božjem klicu, drugi pa o človekovem odgovoru. Na začetku je pred nami svetla pot, vendar na njej še ni nikogar. Človek in Bog se še nista zares srečala. Iščeta se. Drugi del sije v jutranji zarji. Po isti svetli poti zdaj hodi človek, ki se je odločil slediti klicu in sprejeti konkretno poslanstvo: služiti v moči Ljubezni. Svetloba, ki povezuje obe podobi, predstavlja to Ljubezen – Božjo milost, ki spremlja človeka na vsem dolgem potovanju poslušanja, razločevanja in zorenja.

Kje na tej poti sem in kje me želi Gospod?
V letu poklicanosti in poslanstva smo povabljeni, da se odpremo temu vprašanju in nanj srčno odgovorimo.

Kje stanuješ? (prim. Jn 1,38)

Skupnost Pastir je dom z odprtimi vrati in živ organizem v snovanju – občestvo, ki raste iz osebnega srečanja s Kristusom.

Pred nami se odpirajo štirje prostori pripadnosti Kristusovi Cerkvi, kjer lahko vsak prepozna svoje mesto, se tam duhovno hrani ter odkrije svoje poslanstvo v služenju.

Spoznaj štiri bivališča na naslednji strani in prisluhni: »V katerem od njih Bog vidi mene?«

»Pridi in poglej.« (Jn 46,1)

To je vstopno bivališče Očetove hiše. Tukaj sem dobrodošel gost, varen, sprejet, ljubljen. Delam prve korake v veri in okušam, kako me Bog ljubi in celi moje rane.

»… da bi bili z njim in bi jih pošiljal oznanjat.« (Mr 3,14)

To bivališče je prostor duhovne rasti. Tukaj domujem, ko obiskujem bogoslužje, živim zakramente in v malih občestvih in programih za duhovno rast izkušam prijateljstvo s Kristusom ter z brati in sestrami.

Iz te izkušnje pripadnosti in iz poslušanja Učitelja se rojeva želja po služenju. Postanem župnijski sodelavec – oskrbnik in gostitelj: prevzemam prve odgovornosti za skupni dom.

»Hrani moja jagnjeta! Pasi moje ovce.« (Jn 21,15.16)

To je prostor zrelega misijonarskega učenca – prostor voditeljstva. Kdor biva tu, globoko ljubi Cerkev. V Očetovi hiši se duhovno hrani zato, da se lahko podarja Cerkvi in služi drugim.

Njegovo poslanstvo je dvojno: po eni strani hodi ven in h Kristusu vodi nove prijatelje, po drugi strani pa kot spremljevalec hrani, vzgaja in oblikuje nove voditelje in odgovorne v občestvu.

»Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da da življenje za svoje prijatelje.« (Jn 15,13)

To bivališče predstavlja celostni odgovor na Božji klic: predpostavlja celostno življenjsko odločitev in osebno zavezo – pa naj bo to v posvečenem življenju ali v koreniti laiški predanosti. Človek se znotraj svojih življenjskih okoliščin izroči Gospodu in Cerkvi. Postane živi kamen, vgrajen v to duhovno zgradbo (prim. 1 Pt 2,5). Ljubi do bolečine, zavestno sprejme križ kot prostor Božjega delovanja. S svojim življenjem omogoča trdnost celotne duhovne zgradbe.

»Tukaj sem, Gospod!« … ali po naše: »Grem js!«

Ko si prebral opise štirih bivališč, ne odhiti naprej. Privošči si trenutek za to, da Očeta vprašaš:

Kje v svoji hiši me vidiš Ti?

PRISLUHNI V SRCU

V katerem prostoru pa jaz prepoznavam svoje mesto? Kje prejemam duhovno hrano in kje želim služiti bratom in sestram? Ali me Gospod kliče k poglobitvi pripadnosti ali pa mi odpira vrata k novi nalogi in poslanstvu v Cerkvi?

NAREDI SVOJ KORAK

Na klic, ki ga doživljaš, odgovori s korakom zaupanja.

Če želiš svoj korak podeliti z nami, izpolni spodnji obrazec. To nam bo v pomoč, da te bomo kot občestvo lahko osebno podprli in spremljali ter da v naši duhovni družini nihče ne bo ostal sam ali preobremenjen.

ODZOVI SE

Zapiši, kdo si v Kristusovi Cerkvi, kaj iščeš, kaj potrebuješ …

Tukaj sem, Gospod