Medicinska odprava v Ugando

Klic v misijon

Ko sem bila v srednji šoli, sem poslušala pričevanje Mateja o njegovem misijonu v Etiopiji. Takrat sem se odločila, da se nekoč na misijon odpravim tudi sama. Skozi leta sem gledala, kako prijatelji animatorji misijonarijo v Etiopiji, na Tajskem, v Venezueli in na Madagaskarju. Opazovala sem, kako delajo toliko dobrega, hkrati pa s tem grejejo tudi svoje srce. Odločitev v meni je tako samo še rasla. Nekateri čutijo klic, da se dajo na razpolago v duhovnih poklicih, drugi, da vzgojijo ljubečo družino, sama pa sem takrat v srednji šoli začutila klic, da se vsaj enkrat podam na misijonsko pot.

Vesela sem, da je končno napočil čas, da se odpravim. Zdi se mi, da se je ravno vse postavilo na svoje mesto. Kmalu bo za mano šest let študija medicine. Ponosna sem, da bom svoje znanje, za katerega sem toliko časa gulila klopi predavalnic in obračala liste debelih knjig, lahko končno uporabila za nekaj dobrega. Vesela sem, da sem se obdala z ljudmi, ki razmišljajo podobno kot jaz in ki so prav tako pripravljeni za tri mesece zapustiti svoj dom, da bi pomagali ljudem na drugem kontinentu. Nenazadnje sem hvaležna za svojo ljubečo družino in fanta. Na tej poti me vsi srčno podpirajo.

Kdaj in kam gremo?

Oktobra se bomo z ekipo še štirih prijateljev medicincev odpravili na otok Bwama v Ugandi. Tam bomo na zdravstveni postaji tri mesece nudili osnovno zdravstveno oskrbo: zdravili bolezni, izvajali manjše kirurške posege, pomagali pri porodih ter poskrbeli za prevoze in zdravljenje v bolnišnici. Hkrati bomo poskrbeli za osnovno izobraževanje in preventivne programe.

Na vas se obračam s prošnjo po pomoči.

Za uspešno izvedbo odprave bomo potrebovali kar nekaj sredstev, ki jih bomo porabili za nakup zdravil, zdravstvenega in sanitetnega materiala, plačilo prevozov v bolnišnico in tamkajšnjega zdravljenja. Upamo, da bo ostalo nekaj tudi za druga majhna dejanja dobrote. Zato se na vas obračam s prošnjo, da nam pomagate pomagati. Hkrati ali predvsem pa se priporočamo v molitev.