Ob nedelji turizma: slovenski romarski biseri

»Obnovite molitev na pozabljenem in zapuščenem kraju!«

V Sloveniji imamo veliko znanih cerkva z bogato zgodovino, ki so že od nekdaj romarske poti. Ker smo jih že večkrat obiskali in poromali tja, pa bi marsikoga utegnile zanimati tudi malo manj znane cerkve, samostani in kapele. Zato smo ob nedelji turizma zbrali te slovenske romarske cerkve – bisere, kamor bi veljalo poromati. Veliko jih zaznamuje pestra zgodovina, nenazadnje pa to, da so mnogim generacijam služile kot »dom«, kjer so lahko ljudje slavili Najvišjega.

Kurešček

Prva je cerkev Marije Kraljice miru na Kureščku. Je priljubljeno romarsko središče, kjer Marija že stoletja deli svoj mir. Leži na hribu Kurešček nad naseljem Ig, južno od Ljubljane. Tam naj bi stala že v 15. stoletju, ker pa je postala cilj vedno večjega števila romarjev, so jo v 18. stoletja povečali. Po drugi svetovni vojni je cerkev začela razpadati in od svetišča so ostale le še ruševine. V Medžugorju je Marija naročila diakonu, naj obnovi tisti pozabljen in zapuščen kraj. Med sveto mašo, ki so jo darovali na ruševinah v zunanji kapeli, je imel prvo videnje Kraljice miru na tem kraju. Marija mu je med drugim dejala: »To bo milostni kraj, kraj ozdravljanja dušnih bolezni in ran. Kdor se bo na tem kraju z vero zatekel v moje in Sinovo Srce, bo ozdravljen in deležen miru, ki ga lahko dajo samo nebesa.« Začela se je obnova cerkve, ki je bila končana leta 1992. Tako je ta kraj spet postal kraj molitve.

Mengore

Nad Tolminom, Volčami in Mostom na Soči se dviga vrh Mengore (453 m), romarsko srce Tolminske. Tam stoji cerkev Marijinega imena. Krščanstvo je v teh krajih pognalo globoke korenine, s tem pa tudi češčenje Marije. O cerkvi, ki je stala tu v burnih letih turških vpadov, dandanes ni več sledu. V dokumentih je omenjena šele, ko je kanonik na praznik Marijinega imena sredi 17. stoletja blagoslovil nov oltar. Odtlej pa do danes je v nedeljo po osmem septembru glavni romarski shod.

Leše

Pri nas na Koroškem najdemo cerkev sv. Ane na Lešah v občini Prevalje. O njej ni ohranjene nobene arhivske dokumentacije, vendar naj bi na tistem kraju v preteklosti obstajala dva samostana, eden je bil posvečen ženskemu redu s cerkvijo sv. Ane, Marijine matere. O tej cerkvi pa obstaja tudi zgodba. Bilo je v času hudih turških vpadov. Turške čete so bile močne in nič jih ni moglo premagati. Med bojem so ženske, starčki in otroci pribežali v cerkev ter iskali tolažbo in zavetje. Ko so turške tolpe prodirale ob Meži navzgor, so zagledale tudi to zatočišče in vedele, da skriva veliko ljudi. Vrata so bila na stežaj odprta in videla se je množica prestrašenih otrok, žensk in starčkov. Ko jih je zagledal turški poveljnik, je pognal svojega konja proti cerkvi, vendar konj ni hotel naprej. Nato je poveljnik ukazal svojim vojakom bičati konja na vso moč, a žival se je premaknila komaj toliko, da je stopila na prag cerkve; tu pa se je konju vdrlo v trdi kamen. Turki so se grozno prestrašili in zbežali, na pragu cerkve pa se še danes vidi odtis turškega kopita. Vse to priča, kako Bog res gleda na vsakega svojega otroka in mu pomaga.

Adergas

V okolici Kranja, blizu Cerkelj na Gorenjskem, v naselju Adergas stoji cerkev Marijinega oznanjenja, kjer je bil včasih samostan. Samostan dominikank je bil ustanovljen že v 13. stoletju. Večkrat so ga napadli Turki in ga končno zrušili okoli leta 1470. Danes je od tega ostalo samo še nekaj ruševin. Ohranjen pa je Marijin kip, ki je najstarejši Marijin kip na Slovenskem. Znano je, da so ga sestre ob napadu Turkov skrbno skrivale v bližnjem gozdu.

Križna gora

Precej zanimiva je cerkev Svetega Križa na Križni gori, ki se vzpenja nad Škofjo Loko. Posvečena je Svetemu Križu. Zaradi dolge in razgibane zgodovine je težko ugotoviti, kdaj in zakaj je tu nastala božja pot. Prav gotovo so že v pozni antični dobi tod živeli kristjani in morda imeli svojo cerkev. Naši predniki pa so še posebej radi postavljali cerkvice vrh hribov, da bi bili bliže Bogu in bi v njih imeli varno zatočišče v nevarnostih. Po ljudskem izročilu je bil na mestu, kjer stoji sedanja cerkev, postavljen velik križ. Postavili so ga zato, ker je neki pastir pri iskanju ovac v grmu našel križ.

Strunjan

Ob slovenski obali, natančneje v Strunjanu, se na vzpetinici dviga cerkev Marijinega prikazanja. Najpomembnejša letnica v zgodovini te cerkve je 1512, saj se je avgusta pri vratih stare cerkvice čuvajema vinogradov Giovanniju Grandiju in Pietru di Zagabrii prikazala Marija. Po tem dogodku se je preimenovala v cerkev Marijinega prikazanja. Kmalu je postala najpomembnejša istrska božja pot, ki se je priljubila vsem, tudi oddaljenim romarjem in obiskovalcem.

Javorca

Zadnja na našem seznamu pa je cerkev Svetega Duha v Javorci blizu Zatolmina. Cerkev je edinstven spomenik iz časa prve svetovne vojne. Posvečena je padlim avstro-ogrskim vojakom na območju tolminskega odseka soške fronte. Od marca do novembra 1916 so jo gradili vojaki gorske avstro-ogrske brigade, ki so se dela lotili z veliko vnemo. Prostovoljno je pri gradnji in pripravi materiala sodelovalo nad tisoč vojakov, med njimi mnogo mojstrov in obrtnikov, ki jih je zajela vojna vihra. Cerkvica je že med vojno služila za dnevne cerkvene obrede. Vanjo so se zatekali vojaki, ki so z bližnjih bojišč odhajali na počitek v zaledje. Tu so se zbirali katoličani, protestanti, judje, muslimani in ateisti. Za nekatere je bil to resnično Božji hram, za druge posvečeno mesto, svetišče, kjer so iskali mir, premišljevali in vsaj za kratek čas pozabili na vojno.

Kam boste pa tokrat poromali vi? :)