Obvezna oprema Šmarčanke Nike Priteržnik: dobra volja, iskren in simpatičen nasmeh ter prijaznost. Niko sem spoznala v času sodelovanja na oratoriju in RadŽivimu. S svojo prisrčnostjo se ti kaj hitro prikupi. V naši Pastoralni zvezi župnij sodeluje kot animatorka in nosilka, že nekaj časa pa je tudi zvesta skavtinja.

Sicer je študentka magistrskega študija slovenistike ter primerjalne književnosti in literarne teorije. Poleg vseh obveznosti, ki jih ni malo, tudi doma na kmetiji še vedno rada pomaga. Je uspešna rokometašica – aktivno namreč trenira rokomet v prvi ženski članski ligi v Velenju.

Prosti čas porabi za počitek, branje, gledanje serij in druženje s prijatelji. Doda, da zelo rada potuje, hodi na nogometne tekme in koncerte ter seveda preizkuša nove reči. Tisti, ki jo poznamo že nekaj časa, vemo, da je človek s polno mero energije in samodisciplino. Ob vseh obveznostih pa je vedno pripravljena priskočiti na pomoč na dogodkih v pastoralni zvezi.

Iz kakšne družine izhajaš?

Prihajam iz šestčlanske družine. Sem najstarejša izmed štirih otrok, imam brata Žana in Jako ter sestro Kajo. Doma ni nikoli miru, saj nas je veliko. Lahko bi rekla, da je »urejeni kaos«, v katerem se vsi dobro počutimo in se imamo zelo radi.

Kdo je zate Jezus?

Jezus je moj prijatelj in sopotnik v življenju, na katerega se lahko obrnem, ko mi je hudo, saj mi na pot vedno pošlje prave ljudi.
Kako sta se spoznala?
Spoznala sva se na verouku in pri svetih mašah, sedaj pa svoj odnos poglabljava pri animatorjih in skavtih.

Kako je trenutno videti tvoj najbolj običajen dan?

Trenutno sem v času zaključevanja študija, kar pomeni, da pišem magistrsko nalogo in moj urnik ni tako zelo zaseden. Dopoldan najpogosteje delam za računalnikom, pišem, berem, tečem ali pa grem v fitnes. Popoldneve pa začnem ob kosilu z najbližjimi. Po kosilu so moji dnevi različni: male deklice treniram rokomet, tujce učim slovenskega jezika, pišem magistrsko nalogo … Dan zaključim s treningom rokometa.

Kje je tvoj najljubši kraj, kjer najbolj čutiš Božjo bližino?

Na skavtskem taboru, zjutraj v naravi, ko je zunaj tišina in sem lahko sama s svojimi mislimi. Res neverjetno je opazovati, kako se narava prebuja, gledati sončni vzhod, gore, reke … lahko se samo čudiš Stvarniku.

Ali imaš svoje »vedro želja«, ki še čakajo na uresničitev? Nam katero zaupaš?

Posebnih želja nimam. Trenutno želim zaključiti magistrsko nalogo in najti službo.

Na kaj/koga imaš najlepše spomine v povezavi z delovanjem v naši pastoralni zvezi?

V pastoralni zvezi sem srečala ogromno ljudi, za katere sem zelo hvaležna. Vesela sem, da sem lahko del te skupnosti, ki mi je ogromno dala in mi daje. Eden izmed najlepših spominov so mi trojke v Izoli na RadŽivimu. Zdi se mi, da takrat otrokom lahko največ daš in pričuješ, odnosi pa so najbolj iskreni.

Kdaj in zakaj si se pridružila skavtom in kako bogatijo tvoje življenje?

Skavtom sem se pridružila razmeroma pozno, šele v srednji šoli. Zakaj? Pravzaprav ne vem, povabili so me in rekla sem »ja«. Sedaj mi ni žal. Pri skavtih sem osebno zrasla, spoznala nove prijatelje in drugačen način življenja. Rekla bi lahko, da so me izoblikovali v osebo, kakršna sem danes. Dali so mi ogromno veščin, zmožnosti organizacije in znanja, ki ga lahko uporabljam tudi v vsakdanjem življenju.

Kakšen odnos, povezanost čutiš z Marijo?

Kdaj se pa ti obrneš na svojo mamo? Takšen odnos čutim z Marijo.

Nadaljuj stavek: Rožni venec mi predstavlja …

… oporo, ko sem vesela, žalostna, srečna, prestrašena, raztresena, pomirjena …

Nika, hvala, da si se z veseljem odzvala povabilu in z nami delila delček svojega polnega življenja. Vse dobro ti želimo v novem letu, ohrani svojo prisrčnost in dobro voljo še naprej.

Urška Simić