Sveto leto v naši PZŽ je letos med drugim obeleženo tudi z romanjem v večno mesto. Romarji upanja, ki so v začetku maja vstopili skozi svetoletna vrata v Rimu, nam spodaj delijo svoje vtise: med drugim o svetem Pavlu, ki je bil rdeča nit katehez, pa o srečanju s kardinali, med katerimi je bil tudi sedanji papež. Njihovo navdušenje in doživljanje nas vabi, da tudi sami odpremo srca dogajanju v Svetem letu.

Moji vtisi z romanja v Rim

Na romanje smo se pripravljali s spoznavanjem svetega Pavla. Ko smo prišli do njegovega groba, sem močno začutila njegovo prisotnost in se mu priporočala. Spomnila sem se njegovega čudežnega spreobrnjenja in prešinilo me je, da bi lahko ravno on bil priprošnjik za moje neverujoče sorodnike. Razveselila sem se tega namiga svetega Duha in začela priporočati moje drage sv. Pavlu. Tudi obisk celice, kjer je bil zaprt, in mesta, kjer je bil obglavljen, je name naredilo močan in nepozaben vtis.

Zanimivo je bilo na otočku na Tiberi, kjer je cerkev sv. Bartolomeja z relikvijami sodobnih mučencev z vsega sveta. Župnik Simon nam je osvetlil, koliko ljudi po vsem svetu še danes trpi in daruje svoje življenje za Kristusa. Jaz pa sem tolikokrat preveč mlačna in neodločna.

Le nekaj veličastnih zgradb smo si ogledali v tem »večnem« mestu. Bolj me je nagovarjalo tisto očem nevidno:

  • vse, kar te stavbe, kipi in slike predstavljajo;
  • vsa duhovna dediščina, vsa zgodovina;
  • vsi čudeži, ki so se na teh mestih dogajali …

Katakombe sem doživljala kot sveti kraj, ki pričuje o ljubezni, spoštovanju pokojnih, veri, pogumu … Stopali smo skozi sveta vrata in trudila sem se, da bi bila »vredna« odpustkov zase in za drage rajne. Marija Snežna me je prevzela predvsem zato, ker sem vedela, kako draga je bila pokojnemu papežu Frančišku, saj si je tudi zadnje počivališče izbral pri njej.

Najvažnejše, kar sem prinesla s tega romanja, so svete maše, molitve in kateheze; razlage vodičke in duhovnikov; lepi odnosi, ki smo jih gradili med nami; vse življenjske zgodbe, ki smo si jih podelili ter velika hvaležnost – za vse.

Lojzka Gerhold

Moje romanje v Rim

Odločitev za romanje v Rim je padla pred vstopom v Sveto leto. Od takrat se je v glavi začela pot. Včasih v skušnjavi, da raje ne bi šla. Potem spet polna navdušenja in pričakovanja, ko sem začela prebirati knjige in pisma o apostolu Pavlu v Rimu, katerega življenje je bilo sestavni del našega romanja. Tudi z veliko nočjo smo bili zazrti v Rim, predvsem od Velikonočnega ponedeljka, ko je k Očetu odšel papež Frančišek. Za delček sekunde sem pomislila, da bo naše romanje prestavljeno. Mi obračamo in kalkuliramo, Bog pa obrne.

Na pot smo se kot načrtovano odpravili prvega maja. Prva postaja je bila bazilika svetega Pavla, kjer je tudi pokopan, nato Tre Fontane, kjer je bil zaprt in mučen. Na dvorišču smo poslušali katehezo, v miru in naravi, kot da nismo v milijonskem mestu.

Drugi dan romanja smo bili v Vatikanu. Proti koncu dneva smo se postavili v vrsto, ki je bila dolga kot jara kača in čakali vstop v baziliko svetega Petra. V gneči in vrvežu, ko se je zdelo, da se ne premikamo nikamor in smo bili romarji med seboj povezani s slušalkami, nas je naš duhovnik povezal v branje brevirja. Tako smo vstopili skozi druga Sveta vrata. Pot skozi baziliko je bila dokaj kratka. Uspela sem do groba papeža Janeza Pavla II., pred zakristijo pa so nas ustavili za mimohod kardinalov, med katerimi je bil tudi bodoči papež.

Tretji dan smo bili sami sredi naravnega otoka reke Tibere, ob cerkvi svetega Bartolomeja, cerkvi, ki je posvečena sodobnim mučencem. Popoldan so sledili ogledi rimskih znamenitosti. Na koncu dneva, ko se je zdelo skoraj nemogoče, še obisk bazilike Marije Snežne. Vrsta zopet zelooo dolga, bazilika tik pred zaprtjem, vendar Bog zmeraj usliši iskreno skupno molitev. V baziliko smo vstopili po pol ure čakanja, se poklonili našemu zadnjemu papežu Frančišku in prisostvovali delu svete maše.

Četrti dan smo ob molitvi, zahvalah in premišljevanju vsega doživetega potovali proti domu. Ob pogledu nazaj mi dušo ogreje dan pri treh fontanah, v mislih mi odmevajo deli katehez, ki nas vabijo h korakom:

  • redno prebiranje evangelija,
  • obuditi Svetega Duha,
  • krepiti vero tudi skozi trpljenje,
  • nihče ni izven dosega Božje milosti,
  • živeti je trpeti, smrt je zmaga,
  • vsak svetnik ima preteklost, vsak grešnik ima prihodnost,
  • vse, kar ni smer Jezus Kristus, je izguba.

Naše rimsko romanje se je zame zares končalo v četrtek, 8. maja, ob izvolitvi novega papeža Leona XIV. Bogu hvala. Odmeva mi velika hvaležnost za to romanje, za naše duhovnike in voditelje, ki so romanje pripravili. Romanje v srcu se na novo začenja.

Metka Mišetič

foto: Tomaž Jeseničnik