Ana Breznik Domej je dijakinja gimnazije Slovenj Gradec in nadebudna najstnica, ki jo v PZŽ velikokrat srečamo. Največkrat je v družbi dveh prijateljic, tu in tam s sestro Zalo, pa z animatorji, redko je sama. 🙂

Ano poznamo kot animatorko, ki je prisotna tako na duhovnih vajah za mlade in mlajše, na oratoriju in na večini ostalih RadŽivimov, kjer so prisotni otroci in mladi. Sodeluje tudi kot bralka Božje besede pri mašah, skupaj s prijateljicami pa tu in tam uspejo posneti kakšen lušten filmček, ki je pripraven za pastoralno rabo.

Ana nam je kljub svoji mladosti naštela kar nekaj modrosti in lastnih spoznanj. Verjamem, da rek “na mladih svet stoji” ob njej še kako drži, sploh če jim damo prostor in dovolimo, da spregovorijo. Povabljeni, da si vzamete čas za branje.

Iz kakšne družine izhajaš, kakšne so tvoje korenine?

Prihajam iz družine, kjer so krščanske vrednote vedno imele svoje mesto, nismo pa bili vedno strogi glede njihovega vsakodnevnega udejanjanja. V zadnjih letih se vedno bolj zavedamo pomena vere in jo vključujemo v naše življenje. Čeprav smo kristjani že od nekdaj, je naš odnos do vere sčasoma rastel in se poglobil. Danes v družini cenimo skupna prepričanja, ki nas povezujejo in nam nudijo podporo v vsakdanjem življenju. Verjamem, da so moje korenine in vrednote, ki sem jih pridobila doma, neprecenljiv vir notranje moči. Vsekakor mi dajejo smer, ki me vodi skozi izzive, uspehe ter tudi padce.

Kako sta se z Jezusom spoznala?

Z Jezusom sem se spoznala skozi molitev in Sveto pismo. Začela sem ga spoznavati že kot otrok, ko sem obiskovala nedeljske maše in se udeleževala verskih dejavnosti. Ko pa sem sama začela brati Sveto pismo, sem začutila osebno povezanost z Jezusom. Zaznala sem ga predvsem v njegovem sočutju in ljubezni do ljudi, kar mi je dalo občutek, da je vedno z menoj.

Kdo je zate Jezus?

Jezus je moj učitelj, moj prijatelj in moj rešitelj. V njem vidim ljubezen, sočutje in odpuščanje. Njegov način življenja in njegova žrtev me učita, kako ljubiti brez pogojev, kako se žrtvovati za druge in kako ostati zvest svojim vrednotam, tudi v težkih časih.

Tvoje mladostno doživetje, ki ga ne boš pozabila?

Verjamem da me čaka še veliko nepozabnih doživetij v prihodnosti, saj sem stara šele 17 let. Zame je bilo veliko mladostno doživetje prehod v srednjo šolo, z mojima dvema polovicama, prijateljico Evo in Jolando. Novi sošolci, nova pričakovanja, novi predmeti, nove poti so bile za nas tri kot nov začetek. In za vedno bom hvaležna, da smo lahko to doživele in še doživljamo skupaj. Čutim, da je naša skupna pot še dolga, bistra in svetla.

Odločitev za življenjsko pot: Kdaj si začutila poslanstvo, je bila enostavna, jasna ali je dolgo zorela?

Odločitev za mojo življenjsko pot ni bila enostavna. Dolgo časa sem iskala svojo pot, preizkušala različne stvari in se spraševala, kaj me v resnici izpolnjuje. Ko sem začela več moliti in premišljevati o tem, kako bi lahko služila drugim, sem začutila, da je moje poslanstvo pomagati ljudem v stiski in služiti pri animatorjih. To spoznanje je bilo postopno, vendar zelo jasno, ko sem si ozavestila, da je to moja prava pot. In moram reči, da me vsak dan bolj razveseljuje in navdušuje. Animatorstvo mi je pomagalo ne samo pri moji duhovni rasti, ampak me je navdihnilo tudi pri delu z otroki. Spoznavam in dobivam uvid, da bi se s tem področjem rada tudi poklicno ukvarjala.

Kje je tvoj najljubši kraj, kjer najbolj čutiš Božjo bližino?

Moj najljubši kraj, kjer čutim bližino Boga, je nekje v naravi; morda ob reki ali na hribu, kjer je tišina in mir. Tam se lahko resnično povežem s svetom okoli mene in občutim Božjo prisotnost v lepoti in preprostosti narave.

Za kristjana je občestvo zelo pomembno. Kje je prostor, kjer se počutiš sprejetega? Si že našla svojega?

Občestvo sem našla v svoji župniji oziroma Pastoralni zvezi župnij, kjer se srečujem z ljudmi, ki imajo podobne vrednote in želijo rasti v veri. To so trenutno Mladi A. Vsako srečanje in pogovor z njimi me utrdi in opogumi. To je prostor, kjer se počutim ljubljeno in sprejeto, kjer si med seboj pomagamo in skupaj hodimo po poti do Njega.

Ali imaš svoje »vedro želja«, ki še čakajo na uresničitev? Nam katero zaupaš?

Moje “vedro želja” bi lahko bilo vedno polno stvari, ki si jih želim. Seveda pa si nekaterih stvari želimo veliko bolj od drugih. Zame je velika želja iti v misijone. Že od nekdaj sem to doživljala kot nekaj neverjetnega. Vedno sem želela pomagati ljudem, ki potrebujejo podporo ali pa so v stiski, in resnično upam, da bom lahko to željo nekega dne uresničila.

Kakšen odnos, povezanost čutiš z Marijo?

Z Marijo čutim globoko povezanost, saj jo dojemam kot mater, ki je vedno ob meni. Njen zgled potrpežljivosti, ljubezni in zvestobe mi daje moč, da premagam izzive v življenju. Njeno brezpogojno zaupanje v Boga me navdihuje, da tudi jaz bolj zaupam in sledim njegovim načrtom.

Nadaljuj stavek: Rožni venec mi predstavlja …

Rožni venec mi predstavlja način, da se povežem z Božjo voljo ter da molim za moč in modrost v svojem življenju. Vsaka molitev je priložnost za pogovor z Bogom, tako da vsem, še posebej mladim, na tem mestu kličem: POGUMNO!

Ana, najlepša hvala za tvoj prispevek na tem mestu, pa tudi sicer v PZŽ ter med ljudmi, ki ti prihajajo na pot. Želimo ti še veliko pravih smeri in pogumnih molitev v tvojem življenju.

Andreja Lenart