S praznikom sv. Rešnjega telesa in krvi – telovo – se podamo v središče skrivnosti katoliške vere, da je v evharistiji Jezus resnično prisoten s telesom in krvjo.
Sama sem dobro večino svojega življenja živela brez Jezusa, saj sem bila krščena komaj lansko leto in takrat tudi prvič prejela sveto obhajilo. Vero in Njega sem spoznala, ko sem v Slovenj Gradcu po Božji Previdnosti naletela na Skupnost Pastir in prave ljudi, ki so me pripeljali na pravo Pot. Pred tem je bilo moje življenje konglomerat preizkušenj, žalosti, ateizma, napačnih odločitev in posledic le-teh. Jezus pa je, kot je sam dejal, pustil 99 ovc, da bi našel in rešil mene (Lk 15,4). Bolj kot sem spoznavala vero, evangelij, se udeleževala svetih maš, manj je zame hostija bila samo kruh, vedno bolj je to bil Jezus.
Hrepenela sem po Njem, jokala ob evharistiji, pa sama nisem vedela, zakaj. Nisem se zavedala, da je to moja hrana, da res potrebujem Jezusa, da me začne ozdravljati in spreminjati. S krstom in prejemom obhajila sem postala drug človek, srečna zaradi dejanske združitve z Bogom, kar še zdaj zelo težko v polnosti dojamem – da imam možnost, če le želim tudi vsakodnevno, doživeti te svete trenutke z Bogom, ko se daruje za nas in nam podarja svoje milosti … Iz cerkve grem z mirom v srcu in zaupanjem v Njegovo Usmiljenje ter zavedanjem, da je z menoj in da bo vedno poskrbel za vse, tudi v času težkih preizkušenj.
Sanja
