Žiga Berložnik je človek mnogih talentov. Po izobrazbi pravnik, a srce ga je vodilo k petju. Zaposlen je kot član Zbora Slovenske filharmonije in svoj poklic opravlja z veliko strastjo.
Je zvest prijatelj naše Pastoralne zveze. Sodeluje kot kantor, nosilec, RadŽivim-ovski kuhar, je član slavilne skupine, Exodusa, zakonske skupine in še kaj bi se našlo.
Žiga je sinonim za prijaznost, dobrosrčnost, vedoželjnost in radoživost. V prvi vrsti pa je Žiga predan mož in oče.
Iz kakšne družine izhajaš, kakšne so tvoje korenine?
Izhajam iz tradicionalne štiričlanske družine. Na svoji poti sem imel oziroma še imam podporo staršev in hvaležen sem, da sta mi lahko nudila precej udobno odraščanje ter bdela nad tem, da si znam dobro postaviti sistem vrednot. Doma ravno nisem bil deležen kakšne verske vzgoje; smo bolj folklorno praznovali večje praznike, tudi k maši sva s sestro bolj kot ne hodila sama. Družinska molitev mi je bila povsem nepoznana. Kot odrasel pa vidim, da sta mi uspela v glavo vcepiti pomen odnosov z bližnjimi. Kot zakonca ju imam v mnogo čem za zelo lep zgled.
Kako sta se z Jezusom spoznala?
Kot osnovnošolec sem bil eden tistih, ki sem si rekel, da pri birmi poberem darilo in me ne vidijo več. No, Sveti Duh je imel očitno druge namene z menoj. Fajn me je zakuril in usmeril moj korak k Jezusu. Na tej poti Jezusa še vedno spoznavam. Neverjeten je in vedno znova me navdušuje.
Kdo je zate Jezus?
Moj odrešenik, moje zavetje, moja tolažba in moj zagon za naprej.
Tvoje mladostno doživetje, ki ga ne boš pozabil?
Verjetno eno najmočnejših doživetij v veri sem izkusil na novoletnem taizejskem srečanju mladih v Parizu 2002/2003. Prvič sem videl toliko mladih na kupu, toliko ljudi, ki jih združuje Jezus, toliko medsebojne ljubezni in topline. Srečanje mi bo ostalo v posebnem spominu tudi zato, ker sem takrat ob večernih molitvah in spevih Gospoda prosil, naj mi nakloni fajn ženo. No, ker ima naš Bog res fin smisel za humor, se je na moj hrbet naslanjala nadvse simpatična mladenka, ki je v molitve vpletala prav slične prošnje – da bi našla fanta, ki bi ji postal mož. Jap, seveda, ta mladenka je danes moja žena in mati mojih otrok.
Odločitev za življenjsko pot: Kdaj si začutil poslanstvo, je bila enostavna, jasna ali je dolgo zorela?
Kadar sem v precepu, kako naprej, se vedno obračam na Gospoda. On me precej nedvoumno usmerja, kaj naj storim, tudi preko branja Svetega pisma. Včasih me prav zmrazi, kako neposreden zna biti. Kaj je moje poslanstvo, pa se mi zdi, da se spreminja tekom življenjske poti. Vedno se vnaprej nakazuje, vendar takrat še ne vem, da je to to. Da sem danes mož, oče in pevec, je vse plod molitve.
Kje je tvoj najljubši kraj, kjer najbolj čutiš Božjo bližino?
Redno med povzdigovanjem. Vsakič ko odzvoni, me spreletijo mravljinci, v mislih pa si predstavljam Jezusove muke trpljenja. Drugače pa vedno, ko sem v kakšni skupini, ki jih združuje Jezus, še najbolj na duhovnih vajah. Tam res čutim močno prisotnost Gospoda.
Za kristjana je občestvo zelo pomembno. Kje je prostor, kjer se počutiš sprejetega? Si že našel svojega?
Sem! Moja Eksodus moška skupina. Oh, kako sem hvaležen za te možake. Odkar smo začeli skupno pot, so se v meni zgodili res neverjetni premiki. Verjetno botruje temu tudi to, da smo skupino začeli hkrati s prvimi Alfa srečanji v naši pastoralni zvezi. Gospod je med nami stkal res lepe vezi, ki so me na novo oblikovale kot kristjana, moškega, moža in očeta. Potem je tu še skupina slavilcev, ki mi vedno znova osvetljujejo čudovitost molitve v glasbi. Zaradi tega velikokrat tudi drugače dojemam izvajanje glasbe v službi.
Ali imaš svoje »vedro želja«, ki čakajo na uresničitev? Nam katero zaupaš?
Že dlje časa me vabijo duhovne vaje v tišini. Pa Camino se počasi, tiho, a vztrajno oglaša. Pa Medžugorje …
Kakšen odnos, povezanost čutiš z Marijo?
Tako, kot je odnos mame do sina. Ljubeče, nežno, vztrajno in brezpogojno sprejeto. Kadar razmišljam o dogodkih Velikega petka, se vedno sprašujem, kdo je tisti dan bolj trpel. Fizična bolečina, ki jo je preživljal Jezus je bila vsekakor huda. Ko pa pred tvojimi očmi mrcvarijo tvojega otroka … te bolečine, takšnega trpljenja si pa niti predstavljati ne morem. Jo res občudujem in sprejemam kot mati nas vseh.
Nadaljuj stavek: Rožni venec mi predstavlja …
Pomiritev, močno orožje zoper hudobca in njegovo kompanijo, pomoč pri priprošnji za moje bližnje in zase.
Žiga, hvala, da si se odzval našemu povabilu. Naj te Bog še naprej preseneča s svojimi blagoslovi, tvoji družini pa daruje mir, veselje in obilo lepih skupnih trenutkov.
Urška Simić







