Tokrat pokukajmo v delček življenjske zgodbe in pričevanje naše Maje. Maja Kragelnik sicer prihaja iz Godoviča v občini Idrija. Pri nas na Koroškem je spoznala moža Grego in tukaj sta si ustvarila dom in družino. Včasih, ko jih tako srečamo pri mašah ali kako drugače, bi si lahko zamomljali tisto: “Naša četica koraka …” Lahko bi rekli, da ima Maja doma kar svoj vrtec, in tudi sicer po poklicu vzgojiteljica.

Poznamo jo kot preprosto, simpatično, skrbno, srčno in sproščeno, a hkrati z neko mero »primorske« odločnosti in trme. Vse te lastnosti zagotovo prav pridejo tudi pri vzgoji njunih otrok kot tudi v službi.

Kot pravi, ji vključenost v pastoralno delo župnije veliko pomeni. Trenutno je dejavna kot glavna nosilka družinske kateheze, nosilka mesečne veroučne skupine, je bralka Božje besede, delivka kruha pri svetih mašah, pomaga pri trikraljevski akciji. Najbrž bi se našlo še kaj, saj je vedno pripravljena deliti svoj prosti čas, čeprav ga je trenutno ob skrbi za družino malo manj. Lahko dodamo tudi to, da Maja s svojim prisrčnim nasmehom v družbi zmeraj pripomore k sproščenemu vzdušju, rada pa tudi pomaga kakšno ušpičiti.

Iz kakšne družine izhajaš, kakšne so tvoje korenine?

Izhajam iz osemčlanske družine, z nami sta živela še stara mama in stari ata, tako da nas je bilo deset. Imam še štiri sestre in enega brata. Brat je duhovnik. Naša družina je vsako nedeljo hodila k sveti maši, vsak dan smo skupaj molili, praznovali smo verske praznike, veliko smo hodili na romanja … nismo pa se nikoli pogovarjali o veri, uporabljali osebne molitve, se pogovarjali, kaj nam ostaja od svete maše, kaj nam Bog pomeni, kako v težavah iskati oporo v Njem … Ko sedaj gledam nazaj, mi je to doma zelo manjkalo.

Kako sta se z Jezusom spoznala?

Na mojo duhovno pot je vplivala smrt našega duhovnika Vinka Kobala (konec osnovne šole). Takrat vem, da me je močno prizadela, saj je bil res karizmatik za vse župljane, predvsem za mlade. Poleti sem nato odšla na duhovne vaje za mlade, ki jih je ustanovil. Bile so v Stržišču pod Črno prstjo in tam vem, da se me je Gospod dotaknil. Že sama narava je tam božanska, potem pa še Gospodova roka. Domov sem prišla popolnoma spremenjena.

Kdo je zate Jezus?

Zame je Jezus Pot. Tam, kjer je On, sem jaz. Je nekdo, ki mu lahko povem čisto vse, ki me sprejema tako, kot sem, z vsemi negativnimi in pozitivnimi lastnostmi. Vem, da me ne bo obsojal. Kadar mi je težko v življenju, se vedno obrnem Nanj. On je vedno tam. Je moja opora, moj prijatelj in vodnik.

Tvoj mladostno doživetje, ki ga ne boš pozabila?

Mislim, da moje doživetje v misijonih. V poletnih mesecih 2007, 2008 in 2009 sem bila v misijonu na Madagaskarju. Bili smo pri naših misijonarjih na jugu otoka, kjer smo imeli oratorije za tamkajšnje otroke. Tam res ugotoviš, da ni samoumevno imeti toplega doma, tople postelje, polnega hladilnika. V misijonih se je začela rojevati misel, da bom šla v misijone. Ampak, saj veste … Gospod ima popolnoma drug plan 😊.

Odločitev za življenjsko pot: Kdaj si začutila poslanstvo, je bila enostavna, jasna, ali je dolgo zorela?

Ko sem hodila že eno leto na priprave za laiško misijonarko, sem spoznala svojega sedanjega moža. Vem, da sem imela kar boj v sebi … misijoni ali Grega. Po pogovoru z misijonarjem, po molitvi in premišljevanju, kaj narediti, je odločitev padla. Ostanem doma. Sedaj je Grega moj mož, imava sedem otrok (dva sta že pri Jezusu). Nekje v meni pa še vedno tli misel, da bom nekoč laiška misijonarka. Ko sem prišla na Koroško, mi je duhovnik rekel, da sem prišla v misijone na Koroško.

Kako izgleda tvoj čisto običajen dan. Kaj je tisto, kar trenutno najbolj zaznamuje tvoje življenje?

Moje življenje trenutno najbolj zaznamujejo moji otroci. Vedno prej vstanem, da imam čas za jutranjo molitev, potem pa je dan speljan v otroke. Ko pridejo domov iz šole, sem večinoma tukaj zanje 😊, saj jih je potrebno voziti v glasbeno šolo. Bo še prišel čas zame, samo da otroci zrastejo 😊. Trenutno sem v tem, da se darujem za drugega.

Kje je tvoj najljubši kraj, kjer najbolj čutiš Božjo bližino?

V naravi. Z naravo sem obdana že vse življenje in v naravi res čutim Boga. Kadar sem sama, jo opazujem, občudujem, poslušam ptičje petje. Bog je res čudovit; kaj vse nam je dal. Zahvaljujem se mu za vsak kamenček, vsako mravljico, za vse. Tako tudi otroke učim, da morajo spoštovati naravo, saj nam jo je dal Oče Stvarnik.

Za kristjana je občestvo zelo pomembno. Kje je prostor, kjer se počutiš sprejeto; si že našla svojega?

Ja, občestvo je res zelo pomembno in ko sem prišla na Koroško, tega nisem občutila. Sama sem iz župnije, ki je bila zelo močna, kjer smo bili vsi župljani aktivno vključeni, kjer je bilo preprosto fajn. Radi smo bili skupaj. To sem pogrešala. Potem pa se je zgodila menjava duhovnikov in takrat sem lahko tudi jaz vstopila. In to fejst vstopila. Počutila sem se sprejeto, zaželeno. Takrat sem vedela, da sem doma.

Ali imaš svoje »vedro želja«, ki še čakajo na uresničitev? Nam katero zaupaš?

Da bi lahko v polnosti živela to, za kar me je Gospod poklical, z vsemi darovi, ki mi jih je dal.

Kakšen odnos, povezanost čutiš z Marijo?

Marija je moja zavetnica in že od vedno mi je blizu. Sedaj, ko sem sama mama, pa še toliko bolj. Dostikrat se obrnem Nanjo, ko mi je v materinstvu težko, ko mi ne gre vse tako, kot bi moralo iti, ko me otroci ne ubogajo. Takrat ji povem, kaj čutim, in lahko rečem, da mi je potem malo lažje.

Nadaljuj stavek: Rožni venec mi predstavlja …

… bližino Boga. Ob molitvi rožnega venca se zavem, da je Gospod tu. Posebno sem rožni venec začutila v srednji šoli, ko sem šla prvič v Medžugorje. Tam sem ob molitvi začutila mir, blaženi mir.

Draga Maja, hvala. Zagotovo smo te sedaj še malo bolj spoznali. Hvala, ker si z nami delila svoje misli in izkušnje. Vse dobro!

Urška Simić