Jernej Duler je zgleden mož in oče, uspešen podjetnik z mnogo zaposlenimi in aktiven član PZŽ. Je član župnijskega in gospodarskega sveta, bralec Božje besede in pripadnik prve Eksodus skupine. Z ženo obiskujeta tudi Miklavževo zakonsko skupino.
Kljub natrpanemu urniku mu ni nikoli odveč priskočiti na pomoč, podpreti sočloveka ali se dati na razpolago za različne aktivnosti. Navdušen je nad športom in redno skrbi za lastno fizično pripravljenost.
Nejc je znan po svojem pozitivnem spodbujanju za dobro duše in telesa ter po blagoslavljanju vseh, ki mu pridemo naproti. Prav s tem tudi zaključi intervju. :)
Iz kakšne družine izhajaš, kakšne so tvoje korenine?
Izhajam iz klasične slovenske družine, kjer v mojem otroštvu in mladosti oče in mama nista hodila v cerkev, razen za večje praznike. Za krščansko vzgojo oziroma za stik z cerkvijo sta poskrbela moj dedek in babica. Ker me oče in mama nista takoj nesla h krstu, sta to na pol skrivaj naredila dedek in babica ter o tem kasneje povedala staršem. Moj dedek mi je bil v mladosti zgled krščanskih vrednot, ob krstu mi je bil tudi boter. Ob nedeljah smo skupaj hodili k maši, kjer sem skozi celotno osnovno šolo tudi ministriral. Skupaj smo molili samo ob večjih praznikih, ko se je družina zbrala na obedu pri dedku in babici. Osebne vere takrat v mladosti nisem poznal in tudi družbe nisem imel takšne, da bi se lahko srečal z njo.
Kako sta se z Jezusom spoznala?
Z Jezusom in bolj osebno vero sem se srečal leta 2020 ob začetku tečaja Alfa in ustanovitvijo skupine Eksodus v naši pastoralni zvezi. Takrat me je duhovnik Simon nagovoril, če bi sodeloval pri Alfi kot voditelj skupine in kasneje še, če bi se pridružil skupini Eksodus. Dogajalo se je počasi, ni bilo nekaj velikega, vendar ko pogledam nazaj, me je to izkustvo zelo prekvasilo in spremenilo. Sčasoma sem pričel popolnoma drugače gledati na Jezusa, Cerkev, vsakodnevno molitev, skupnost, služenje. Spoznal sem, kaj pomeni občestvo, ker te izkušnje prej nisem imel.
Kdo je zate Jezus?
Jezus je moj prijatelj, je moj najboljši prijatelj. Jezus mi je vedno na razpolago in me je vedno pripravljen poslušati z vsemi mojimi skrbmi in težavami. Kot najboljši prijatelj vedno ve, kaj je zame najbolje, kje sem šibek, vedno ve, po kateri poti naj stopam, kaj je zame res dobro. Kot najboljši prijatelj vedno pazi name in me res vsakodnevno blagoslavlja z vero, zdravjem, družino, ljubeznijo, delom, sodelavci, prijatelji, prostim časom, mirom…
Tvoje mladostno doživetje, ki ga ne boš pozabil?
Moram reči, da se bolj slabo spominjam otroštva in mladosti… Od konca srednje šole pa so spomini že bolj živi. Imel sem brezskrbno otroštvo in mladost. Med počitnicami sem veliko časa preživel na morju, rad sem pomagal doma pri obrti in zelo rad sem se športno udejstvoval – košarka, tenis, tek, motor… Nikjer nisem izstopal, vendar sem se sčasoma naučil, da z vztrajnostjo, učenjem in pridnim delom lahko vedno dosežeš željeni cilj. Ob teku sem se naučil, da je pot veliko pomembnejša kot cilj… V začetku sem se vedno spraševal, tarnal in se »matral«, ko sem tekal, postopoma pa sem začel uživati in to me spremlja še danes, zato grem z največjim veseljem tekat, na kolo ali v planine.
Odločitev za življenjsko pot: Kdaj si začutil poslanstvo, je bila enostavna, jasna ali je dolgo zorela?
Ne vem, ali je to res moja odločitev ali je to le splet okoliščin ali pa je to Božji načrt za vsakega od nas? Menim, da nam je Bog dal veliko talentov, da z njimi trgujemo in ustvarjamo nove. Od vsakega posameznika pa je odvisno, kaj bo z njimi naredil. Ali jih bo zakopal ali pa se vsak dan poskušamo naučiti nekaj novega ter narediti nekaj dobrega za naslednje generacije. Velikokrat se sprašujem, ali sem na pravi poti, ali me prevzema posvetnost in ali je to moja sebičnost in izključno moje želje ali pa je to del Božjega načrta. Moram reči, da res z največjim veseljem hodim v službo, ki mi je bolj hobi kot delo, ker to res rad počnem. Kot blagoslov čutim to, da sem obdan s prečudovitimi sodelavci ter partnerji in lahko res delam, kar me veseli ter se vsakodnevno učim novih stvari ter tako osebnostno rastem. Ob popoldnevih se tudi vključujem v različne druge dejavnosti, kjer poskušam ob natrpanem urniku in družini najti čas za Boga, molitev, skupnost in zabavo…
Kje je tvoj najljubši kraj, kjer najbolj čutiš Božjo bližino?
Božjo bližino najbolj občutim na romanjih, še posebej v Medžugorju. Takrat se vse umiri in na deset tisoče vernikov moli v tišini rožni venec, res je čudovit kraj in čudovito doživetje. Vsakomur priporočam, da doživi to izkustvo in res sem vesel in hvaležen, da sem lahko del skupnosti Pastir, ki vsako leto roma v Medžugorje. Posebej se me dotakne, ko skupaj prepevamo in slavimo ter molimo drug za drugega.
Za kristjana je občestvo zelo pomembno. Kje je prostor, kjer se počutiš sprejetega? Si že našel svojega?
Ja, definitivno v skupnosti Pastir. Res je lepo, če imaš tako priložnost, kot jo ponuja tukaj v Slovenj Gradcu naša skupnost Pastir, kjer deluje veliko podskupin in se lahko vedno počutiš sprejetega in imaš mnogo možnosti za pogovor, pomoč, slavljenje, molitev, izobraževanje, uživanje, hranjenje… Sodelujem v kar nekaj skupinah, ki spadajo pod našo pastoralno zvezo – Exodus, Radživimi, tedenska bogoslužja – in sem zelo vesel, da ob vseh teh srečanjih najdem nasmejane obraze in veliko ljudi, ki so vedno pripravljeni priskočiti na pomoč, ki se razdajajo za druge, ljudi, ki molijo za druge, ljudi, ki zabavajo druge…
Ali imaš svoje »vedro želja«, ki še čakajo na uresničitev? Nam katero zaupaš?
Želje so v večini primerov le sanje, cilji, še posebej dobro načrtovani cilji pa so pot do njih. Verjamem, da če si ne postavimo svojih ciljev, bomo skozi življenje izpolnjevali cilje drugih. Seveda, če smo res blagoslovljeni in so to Božji cilji, potem nas nima kaj skrbeti, če pa nas vleče malo bolj v posvetnost ali cilje nekaterih, ki za nas nimajo najboljšega namena, potem verjetno s temi cilji ne bomo postajali bolj srečni in izpolnjeni. Ena izmed mojih želja oziroma ciljev je, da bi postal najboljši mož, oče, prijatelj … Vsak dan se trudim, vendar velikokrat premalo, zato upam, da mi nekoč uspe …
Kakšen odnos, povezanost čutiš z Marijo?
Marijo vsakodnevno prosim za mir v svojem srcu in za mir na svetu. Ker živimo v Sloveniji, smo lahko res srečni, da imamo mir, da trenutno ni vojne v naši bližini. Vendar se moramo zavedati, da je mir lahko zelo krhek, zato se moramo vsak dan truditi in dati vse od sebe, da znamo odpuščati bratom in sestram, da znamo deliti dobrine in znanje in živeti v miru. Marijo spoznavam in sem jo bolje spoznal kot Kraljico Miru v Medžugorju in zato sem ji vsak dan hvaležen za ves mir in vse, kar prinaša v moje življenje.
Nadaljuj stavek: Rožni venec mi predstavlja …
Rožni venec mi predstavlja molitev, s katero iščem mir, ko sem raztresen, z rožnim vencem iščem pot, ko sem izgubljen, iščem zdravje in ljubezen, iščem rešitve za stvari, ki razdirajo naša življenja. Živimo zato, da bi nekoč lahko prišli v nebesa in menim, da je rožni venec orodje ali pripomoček s katerim lahko to tudi dejansko dosežemo. Bog vas blagoslovi in vse dobro.
Jernej, hvala za izčrpno pričevanje iz tvojega življenja. Tudi tebi želimo blagoslova pri vseh zastavljenih ciljih in prav na vseh tvojih poteh.
Andreja Lenart