»Po vodi pridi bos«, je bilo povabilo za vse mlade, ki smo bili dovolj pogumni, da smo izstopili iz udobja svojega čolna in se odpravili na RadŽivim za mlade. Potekal je na Brinjevi Gori v dobri družbi razigranih in odprtih src, v zavetju duhovnega doma.
Skozi razburkano nevihtno morje so nas že od prvega dne spremljali voditelji in nas kar dobesedno
držali za roko čez nevarno pot, ki smo jo morali premagati. Naša srca je poleg veselega in glasnega petja polnila Božja Beseda, ob kateri smo razmišljali o naši veri, ljubezni do Boga in duhovnih bojih. Prav tako smo spoznali, da tonemo in se pogosto ustrašimo, kot se je Peter. Strah pred potopom pa so omilile besede našega duhovnika in Božja bližina.
Ob globokih pogovorih se nas je do srca dotaknilo slavljenje. Ob vseh resnih katehezah in pogovorih nas je spremljalo tudi veliko smeha, veselja ter radosti. Pobirali smo tudi krompir in kosili travo. Po teh dobrih delih smo se izčrpani in zelo umazani vrnili v očiščeno hišo, za kar je poskrbela ena izmed skupin, v katere smo se razdelili pred začetkom dela. Božji princip je tak, da se vsaka življenjska zgodba konča dobro – kot pravljica. Tako se je končalo naše RadŽivimovanje. Da pa bova te besede res potrdili, sva zbrali tudi nekaj izjav udeležencev letošnjega RadŽivima.
»Najbolj mi ostaja slavljenje, saj smo ob petju in molitvah doživeli dotik Svetega Duha; kot tudi iskreni pogovori ob temah, podanih na katehezah, kar nas je še bolj povezalo.« – Žan Onuk
»Zelo sem vesel, da sem bil v tako produktivni petki. V spominu mi ostajajo pogovori na razgledni
točki, košnja trave in skupne molitve.« – Denis Krajnc
»Druženje med animatorji je tisto, kar mi najbolj ostaja v spominu iz tega RadŽivima.« – Benjamin Hrovat
»Kljub kratkemu trajanju tega RadŽivima je bil le-ta poln zabave, duhovnosti in lepih utrinkov.«
– Jakob Kobolt
»Čudovito.« – Eva Klančnik
»Nepopisno.« – Kaja P.
Kara Zorman in Maruša Vollmaier
