Janja Berložnik Šuler je žena, mama, podjetnica in čudovita ženska, ki je širši skupnosti pripravljena priti naproti s svojimi mnogimi talenti.
V osnovi je komunikologinja, po naravi izjemno komunikativna, v odnose zazrta in širše podpirajoča. Je del skupine Blagor ženskam, z družino je vpeta v Družinsko katehezo, poleg tega je moderatorka ekipe za organizacijo praznovanj v župiji (RadŽivimovanje, zaključek pastoralnega leta) in še kje se najde njeno mesto.
V Pastirjevi skupnosti nam je domač njen glas, ko prebira svetopisemske odlomke na slavljenjih, besedila pri postni navezi, slišimo pa jo tudi pri moderiranju pogovorov na zoomu, za mikrofonom studija ali za anbonom. Mnogokdo ne ve, da tudi za našimi logotipi stoji njen strokovni marketinški pogled in obširno delo.
Iz kakšne družine izhajaš, kakšne so tvoje korenine?
Prihajam iz 4-članske družine, ki se je kar precej družila s svojo razširjeno družino. V lepem spominu imam številna družinska srečanja, izlete v naravo in druženja. Kar se tiče vere, smo bili bolj folkloristi. Sama sem hodila k verouku, skupaj pa smo v cerkev šli bolj ali manj za Veliko noč in Božič.
Kako sta se z Jezusom spoznala?
Jezusa sem najprej spoznavala skozi verouk in vse tiste zanimive zgodbice, ki smo jih poslušali o njegovem delovanju in čudežih. Srednja šola je bila takrat prelomnica, kjer sem se začela malce bolj spraševati o svoji identiteti, smislu, zakaj in kako. Lahko bi rekla, da so to bili prvi koraki v smeri poglabljanja odnosa z Jezusom in krepitvi osebne vere. Potem je vmes sledilo dolgo obdobje »suše«, ampak Jezus me je potrpežljivo čakal in pretresel ves moj svet v mojih 30-ih.
Kdo je zate Jezus?
Moj Bog. Moj kapitan. Tisti, ki me varuje, ko me je strah. Tisti, ki me opogumlja, ko se mi zdi, da ne zmorem več. Tisti, ki se mu zahvaljujem, ko moje življenje cveti v vsej polnosti. Tisti, ki mi kaže smer, ko nimam pojma, kam naj grem. Moj Bog, ki mu popolnoma zaupam.
Tvoje mladostno doživetje, ki ga ne boš pozabila?
Kar težko je izbrati eno samo. Morda bi izpostavila čudovita petkova večerna druženja na mladinskem verouku. Navdajajo me s prijetnimi občutki povezanosti, vključenosti, sprejetosti, miru, veselja ter zorenja in poglabljanja osebne vere. In seveda s tem povezanih spominov na obilico smeha, ki je bil vselej prisoten.
Odločitev za življenjsko pot: Kdaj si začutila svoje poslanstvo, je bila enostavna, jasna ali je dolgo zorela?
Pri svojih dvajsetih se mi je zdelo, da točno vem, kaj hočem, kakšni so moji cilji in kam grem. Naredim faks, dobim dobro službo, se poročim z moškim, ki ga ljubim in on mene, si ustvariva družino, si ustvariva prijeten topel dom in potem živimo srečno do konca svojih dni. No, Jezus je imel zame na tej poti malce drugačne načrte in me je skozi preizkušnjo (ne)zanositve pripeljal nazaj v držo ponižnosti in zavedanja, da nisem sama vsemogočna. Da ne zmorem vsega. Da so stvari, ki so izven mojega vpliva. Da potrebujem Njega in Njegovo pomoč. In da je vedno tukaj zame ter mi želi razliti obilo milosti. Šele v poznih tridesetih je v meni začel naraščati nemir in spraševanje, kaj je sploh moj smisel; kaj je moj doprinos temu svetu; kaj želi Jezus od mene, da storim? Iz te perspektive se mi zdi, da je bilo vseh predhodnih 40 let ena velika puščava ali pa dobro gnetenje.
Kje je tvoj najljubši kraj, kjer najbolj čutiš Božjo bližino?
Narava na splošno. Zeleni razgledi na prostrane hribe in gore ter prostranost morja. To dvoje naravnost obožujem in se mi zdi, da takrat še posebej občutim Božjo bližino in Njegovo vsemogočnost.
Za kristjana je občestvo zelo pomembno. Kje je prostor, kjer se počutiš sprejeto? Si že našla svojega?
Res sem neizmerno hvaležna za skupnost Pastir.si. Ko sva se z možem pred dobrimi desetimi leti preselila iz Ljubljane v Slovenj Gradec, nisva poznala skoraj nikogar oziroma je najina takratna družba v veliki večini ostala v Ljubljani. Nekako vzporedno sva vstopila v novo domačo župnijo in danes se počutim sprejeto med kar pestrim naborom čudovitih posameznic in posameznikov, ki pa smo del iste Božje družine. Ženska skupina Blagor ženskam je ena tistih, kjer se duhovno polnim. Neprecenljivi pa so vsi pogovori za domačo mizo, ko se srečamo z danes res že prijatelji in prijateljicami.
Ali imaš svoje »vedro želja«, ki še čakajo na uresničitev? Nam katero zaupaš?
Uf, cel kup jih imam. 😊 Hkrati pa sem v veliki drži hvaležnosti za vse že prejete milosti in uresničene prošnje ter se zanje vsakodnevno zahvaljujem.
Kakšen odnos, povezanost čutiš z Marijo?
Z mojim romanjem v Medžugorje pred dvema letoma se mi je odprl povsem nov svet oziroma odnos z Marijo. Takrat sem res začutila njeno bližino, milino ter njeno materinskost. Tako se zdaj veliko več obračam na njo ter se ji priporočam.
Nadaljuj stavek: Rožni venec mi predstavlja …
…moj ščit in varstvo.
Draga Janja, hvala da si tako z veseljem odgovorila ter z nami iskreno podelila delček svojega sveta. Obilo blagoslova in Božje bližine na vseh poteh življenja ti želimo.
Andreja Lenart