V petek, 2. 12. 2022, smo zvečer polni pričakovanj prispeli na zasneženi Razbor. Najprej smo okrasili stene skupnega prostora z grbi, ki so predstavljali vsakega izmed nas. Iz kuhinje je zadišalo po makaronih s sirom in vonj nas je popeljal v jedilnico. Okrepčali smo se in sledilo je presenečenje. Obiskal nas je Miklavž v spremstvu angela in nam podaril sladkarije.
Na vrsti so bile spoznavne igre, ob katerih smo se zagotovo vsi naučili kaj novega drug o drugem. Večer smo nadaljevali s katehezo župnika Simona. Med drugim nam je predlagal, naj si najdemo molitvenega partnerja, za katerega bomo molili in ki bo molil za nas. Po katehezi in večerni molitvi smo se odpravili spat.
Noč je minila hitro in znašli smo se v jutru naslednjega dne. Po zajtrku, katerega specialiteta je bil kruh z maslom in pašteto, smo se posedli v skupni prostor in napočil je čas za drugo katehezo. Besedna zveza, ki mi od nje ostaja, je pandemija ljubezni. Kako lepo bi bilo, če bi lahko razširili ljubezen po vsem svetu … Po katehezi smo po skupinah sledili zaporedju odlomkov iz Svetega pisma in se ob njih pogovarjali.
Tema naslednje kateheze je bila prva Samuelova knjiga. Misel, ki se mi je vtisnila v spomin, je: »Bog je na naši strani, zakaj bi se ga bali?« Po pogovoru smo imeli okusno kosilo, tortilje. Najedli smo se in sledilo je igranje, petje, počivanje in tretja kateheza. Matej je spregovoril o drugi Samuelovi knjigi, v kateri smo spoznali, da so tudi svetniki grešniki, tako kot mi. Nato smo se pripravljali na spoved, po spovedi pa smo imeli sveto mašo.
Na vrsti je bila večerja in še zadnja kateheza, katere tema je bil advent. Večer smo zaključili s slavljenjem, ki nam je srca napolnilo s Svetim Duhom. Zbudili smo se v novo jutro, se najedli in se spustili v dolino. V Slovenj Gradcu smo duhovne vaje zaključili s sveto mašo. Vikend smo preživeli v družbi drug drugega in Boga ter se imeli zelo lepo.
Tamara Mezga Hovnik