Srečanje ekip vseh terminov RadŽivima za otroke

Verjameva, da že veste, kaj je RadŽivim za otroke v Izoli. Lahko pa vam poveva, da se ta stvar ne rodi iz ničesar. Mi animatorji ne samo preprosto pridemo tja, smo tam in nato odidemo. Ne. Celo leto se srečujemo, krepimo povezanost, da lahko vse teče gladko, pripravljamo kateheze, delavnice, molitve in nasploh celoten program. Celo leto mislimo na vas, molimo za vas, vas priporočamo in izročamo Bogu. Kot pravi župnik Simon, RadŽivim je celo leto, vse življenje, teden v Izoli je le začetek.

Končno spet zbrani

Tako smo se mladi in stari, voditelji in animatorji vseh letošnjih terminov, nazadnje konec marca zbrali v Starem trgu. Navdušeni, da se lahko končno vidimo v živo, saj je bilo prvo delovno srečanje na Zoomu. Lepo je gledati ljudem v oči, objeti dolgo odsotne brate in sestre. Čas je omejen in dan od Boga, zato se nismo obotavljali, pač pa smo se podali na pot.

S križem po ulicah

Med potjo proti Slovenj Gradcu smo molili križev pot. Lepo je bilo doživeti povezanost nas vseh v molitvi, Svetega Duha, ki nam je dal moč, da se nismo zbali sveta okrog nas, da smo lahko ponosno hodili za križem, si ga izmenjavali in izmenično molili rožni venec. Vsak od nas je zmolil vsaj eno desetko in kaj hitro smo prišli od vprašujočih pogledov: »Katera skrivnost je naslednja?« do popolnega zaupanja v Božje varstvo. Navdihujoče je bilo videti ljudi, ki so se obrnili k nam, nas pozdravili. Pričakovali bi začudenih pogledov, vprašanj, kaj delate, vendar so nas vsi mirno sprejeli in verjamem, da je marsikdo ob tem trenutku pomislil na Boga in na tiho sam zase zmolil kakšno Zdravamarijo ali Očenaš.

Po duhovni hrani pa …

Križevemu potu je sledilo delo po skupinah, kjer smo pripravljali kateheze, delavnice, molitve in se spoprijeli s čudom tehnike, ki jo uporabljamo na RadŽivimu (beri: mikrofon in zvočnik).

Temu, še kako pomembnemu delu, morda malce manj zanimivemu, je sledila sveta maša, kjer smo vse svoje delo, nadaljnje želje in načrte položili na oltar pred Gospoda. Kljub Jezusovemu navodilu, naj človek ne živi samo od kruha (glej Lk 4,4), smo na koncu še skupaj povečerjali. Človek mora kdaj jesti tudi kruh (ali pico). ;)

Siti, zadovoljni in v težkem pričakovanju poletja smo odšli domov. Pred RadŽivimom se bomo zagotovo še srečali, vam pa privoščiva, da začnete svoj RadŽivim živeti tukaj in zdaj, kjerkoli že ste. Se vidimo v Izoli!

Lara in Nejc Ledinek Hovnik