Jezus mi je dal novo življenje

Pregovor pravi: človek obrača, Bog obrne! Zagotovo je tako tudi pri vsakem izmed nas Gospod že mariskaj »prerešetal«. Včasih uberemo poti, ki se nam zdijo privlačne, pa se kasneje izkažejo kot ne zelo dobre. Tudi David Kotnik (25 let) iz Slovenj Gradca si sam najbrž nikoli ni predstavljal, da bo po nekaj letih, ko mu vera in Jezus nista dosti pomenila, sedaj propedevtik. Propedevtični letnik je namenjen pripravi na duhovništvo in se pri nas izvaja v Šmarjah pri Jelšah. Je poseben program, kjer se kandidati seznanjajo z duhovniškim poklicem, kasneje pa jim omogoči vpis v bogoslovje.

David prihaja iz velike družine, ki jo redno srečujemo pri bogoslužjih in dejavnostih v naši pastoralni zvezi. Nekaj besed je z nami podelila tudi najstarejša izmed otrok, sestra Lucija. »Lahko rečem, da sva si z Davidom bližje kot kdajkoli prej. V otroštvu sva se pogosto ‘bockala’ in nagajala drug drugemu. Takrat sem bila prepričana, da se nikoli ne bova zares marala. A leta so naredila svoje – med nama se je spletla globoka vez. Je izjemno zanimiva osebnost. Če se z njim podaš v pogovor, še dolgo ne boš pozabil te izkušnje. Preproste stvari zna predstaviti na zapleten način, ki pa je hkrati svojevrsten in zabaven. Ob njegovih razlagah se lahko do solz nasmejiš ali pa se znajdeš sredi vroče debate, kjer vsak hoče imeti svoj prav.«

Lucija pove tudi prigodo, da sta še kot otoka med največjo nevihto z dežniki v rokah splezala na drevo, da bi se zaščitila pred dežjem. Že takrat sta »izzivala usodo«, a Bog ju je vedno obvaroval – tako ob fizičnih padcih kot tistih, ki jih prinese življenje. Doda, da je iskreno hvaležna, da se je David našel, da je odkril novo pot – pot ljubezni, razumevanja, pot do Boga.

V naslednjih vrsticah pa se nam bo David predstavil kar sam.

Iz kakšne družine izhajaš, kakšne so tvoje korenine?

Izhajam iz devetčlanske družine. Otrok nas je šest in jaz sem najstarejši izmed štirih sinov. Živimo v hiši in z nami živi tudi babi, kličem jo bakica. :) Tako jo kličem, ker naše korenine segajo v Hercegovino.

Kako sta se z Jezusom spoznala?

Jezusa sem začel spoznavati kot otrok pri verouku. Večkrat sem gledal kakšne risanke o Jezusu in bile so mi zelo všeč. Takrat je bil On zame nekdo, ki je živel nekoč davno in delal čudeže. To je bilo vse in kot najstnik sem pozabil na Jezusa. Sledilo je težko obdobje v mojem življenju. Zašel sem s poti in dosegel dno. Taval sem v temi. Bil sem izgubljen. Pred tremi leti na romanju v Medžugorje pa mi je prišel Jezus naproti. Dojel sem, da je grob prazen. Jezus je ŽIV. Še zdaj dela čudeže in se nam daje spoznavati. Skozi ta tri leta mi je stal ob strani, me učil in se mi dal spoznavati. Ni mi samo spremenil življenja, ampak Jezus mi je dal novo življenje. Ne morem pa reči, kako sem Jezusa spoznal, ker ga še spoznavam in do konca tega življenja ga še bom.

Kdo je zate Jezus?

Jezus je zame prijatelj. Je nekdo, ki me želi poslušati. Vedno je blizu, je v meni, je v vseh nas. Jezus je moj smisel, je ljubezen, življenje. Jezus je jedro mojega bitja, izvir življenja. Preprosto moje vse.

Kako je videti tvoj čisto običajen dan? Kaj je tisto, kar trenutno najbolj zaznamuje tvoje življenje?

Zdaj, ko razmišljam, ni noben dan običajen. Vsak dan je drugačen in pester. Edino, kar je stalno, so zajtrk, kosilo, večerja in molitev. Moje življenje najbolj zaznamuje to, da nikamor ne grem brez Jezusa. Karkoli delam, predam Njemu in ničesar ne storim, ne da bi se prej posvetoval z Gospodom.

Kje je tvoj najljubši kraj, kjer najbolj čutiš Božjo bližino?

Moj najljubši kraj je tam, kjer je On, pa naj bo to v kapeli ali cerkvi. Drugače pa kjerkoli, saj ga nosim s seboj v srcu. Lahko pa rečem, da najbolj čutim Božjo bližino takrat, kadar Boga slavimo skupaj. S skupnimi molitvami, slavljenji, pogovori … kjer smo združeni – dva ali več v Jezusovem imenu.

Za kristjana je občestvo zelo pomembno. Kje je prostor, kjer se počutiš sprejetega? Si že našel svojega?

Bratovščina Exodus. Čeprav sem najmlajši v skupini in se po starosti precej razlikujemo, jih res vidim kot brate. Veliko so mi pomagali na poti. Skupaj rastemo, se smejemo, delimo svoje izkušnje … Najpomembneje pa je to, da smo skupaj premagovali preizkušnje, izzive in se podpirali med seboj, da si stojimo ob strani. Moji bratje iz Exodusa imajo posebno mesto v mojem srcu in vedno, kadar jih srečam, se razveselim.

Ali imaš svoje »vedro želja«, ki še čakajo na uresničitev? Nam katero zaupaš?

Nimam posebnih želja. Edina želja je to, da živim polno življenje po Božjem načrtu. Da ne skrenem s poti, ki jo ima Bog zame. Da bi resnično mogel videti Kristusa v drugih in brezpogojno ljubiti.

Kakšen odnos, povezanost čutiš z Marijo?

Oh, Marija, draga mamica … Ona je zame čudovita. Vedno, kadar jo pogledam, se mi zmehča srce. Nisem mogel priti do Jezusa, ne da bi me ona ustavila na poti. Kot vsako mamo skrbi za svojega sina, tako je Marija želela mene spoznati, da vidi, s kom se Jezus druži. Vedno znova me vzame k sebi v naročje, me pripravlja in usmerja k Jezusu.

Nadaljuj stavek: Rožni venec mi predstavlja …

Molitev, v kateri se umirim, kjer dopustim, da mi Bog spregovori. In če imam slab dan, najprej »poštudiram«, ali sem zmolil rožni venec, in če ga nisem, potem vem, zakaj je slab.

David, hvaležni za tvoje besede ti želimo, da boš na svoji poti odkrivanja in razločevanja vedno znova znal prepoznati Božjo voljo. Hvala za iskrenost in preprostost.