Judita Merzdovnik je krasna ženska, soproga, mama, prijateljica, skavtinja in še kaj. V naši pastoralni zvezi je voditeljica na srečanjih Alfa, sodeluje kot bralka Božje besede in obiskuje skupino Blagor ženskam. Po skavtsko pa je »vedno pripravljena« vskočiti tudi pri ostalih aktivnostih in projektih, kot sta ženski zajtrk in Radživimovanje.

Bogatijo nas njena umirjena drža, kritičen in jasen pogled ter sočuten pristop do sočloveka. Pripravljena je priskočiti na pomoč tako v zasebnem kot strokovnem pogledu. Zaposlena je v laboratoriju, kjer dobrohotno skrbi za svojo ekipo. Ima zelo odprto srce za soljudi, peče pa tudi super torte.

Zaupala nam je delček svoje življenjske zgodbe, ki bo pečat pustila tudi vam. Ni zanemarljivo, da jo je v duhovnem življenju ravno Alfa prebudila in pognala naprej med nas, kjer zdaj širi svoje veselje in mir. Upam, da vas prepriča. :)

Iz kakšne družine izhajaš, kakšne so tvoje korenine?

Izhajam iz družine, ki je bila prežeta s tradicionalnimi vrednotami in krščansko vero. Kot tretja, najmlajša hčerka sem bila staršema rojena v njunih zrelih letih. Danes se zavedam, da sem bila zanju prav poseben blagoslov in dar. Mama je bila globoko verna in je s svojo predanostjo in vero pustila močan vtis na moje življenje. Z očetom sta mi dajala zgled vere in vrednot, za kar sem danes iskreno hvaležna. Mojo mladost je močno zaznamovala mamina smrt, ko nas je zaradi bolezni mnogo prezgodaj zapustila.

Kako sta se z Jezusom spoznala?

Dano mi je bilo, da sem bila vzgojena v veri. Bog je v moje življenje vstopal na različne načine, najprej torej skozi družino, verouk, nato pri mladinskih srečanjih in še posebej pri skavtih. Tu sem odnos z Jezusom začutila na bolj osebni ravni. Velik zgled in navdih v veri mi je bila tudi moja sestra. V obdobju študentskih let sem se ob sredah rada zatekla v cerkev k frančiškanom, kar mi je pomagalo ohranjati stik z Bogom tudi v najtežjih obdobjih mojega življenja, še posebej ob izgubi mame.

Kasneje je moja vera postajala bolj mlačna, nekako sem se oddaljila … do obdobja, ko sem sama postala mama. Otrokoma sem želela predati to, kar je bilo dano meni in je bilo dragoceno. Srečanja Alfa so bila prelomna, saj sem tu na nov način odkrila, kdo je Jezus. Spoznala sem, da me ljubi, da je bil vedno z mano, še posebej takrat, ko sem šla po svoje.

Kdo je zate Jezus?

Nekdo, ki me ves čas drži za roko, hodi pred mano, da mi kaže pot, me varuje in ko padem, me vedno znova pobere. Ob meni je kot prijatelj, opora, pribežališče, odrešitelj. Zavedanje, da je dal življenje zame, me dela še posebej ponižno in hvaležno.

Tvoje mladostno doživetje, ki ga ne boš pozabila?

Zagotovo me je obdobje pri skavtih še posebej oblikovalo. Prijateljstva, trenutki ob večernem ognju na poletnih taborih, hajki, izzivi, veščine, prepevanje ob kitari … Vse te trenutke podoživljam zdaj, ko spremljam svoja otroka, kako stopata po skavtski poti.

Kdaj si začutila svoje poslanstvo? Je bila odločitev za življenjsko pot enostavna, jasna ali je dolgo zorela?

Sicer še nisem popolnoma prepričana, ali sem odkrila svoje poslanstvo, se mi pa zdi, da sem trenutno na pravem mestu. Zavedam se, da je Gospod poskrbel, da sem prišla do službe, kjer uživam v svojem delu in cenim odnose, ki jih v kolektivu gradimo. Pravim, da je služba moj drugi dom, sodelavke moja druga družina. Predvsem si želim in prizadevam, da se ljudje počutijo sprejete in cenjene. Včasih mi uspeva bolj, drugič manj.

Vloga mame je zagotovo ena od ključnih vlog mojega poslanstva. Kar mi zopet kdaj bolj uspeva, drugič manj. Kljub izzivom pa si želim, da bi s svojim zgledom in ljubeznijo vodila otroka po pravi poti.

Kje je tvoj najljubši kraj, kjer najbolj čutiš Božjo bližino?

Posebej čutim Božjo navzočnost v naravi, sploh ko mi uspe, da si vzamem čas zase. Na poseben način pa se me dotakne tudi slavilna glasba.

Za kristjana je občestvo zelo pomembno. Kje je prostor, kjer se počutiš sprejeto? Si že našla svojega?

Hvaležna sem za svojo družino. Zelo smo povezani, prav tako pa ohranjamo tesne vezi z družinama mojih sester. Kljub razlikam v letih in življenjskim preizkušnjam nas povezuje dejstvo, da imamo otroke podobne starosti, kar nas še dodatno zbližuje. Rade si vzamemo čas druga za drugo; sestri sta mi v mnogih pogledih navdih in zgled. Skupaj se veselimo lepih trenutkov, v težkih pa smo si v oporo.

Posebno mesto v mojem življenju ima tudi Alfa, ki me od leta 2019 naprej bogati na poseben način. Vsaka sezona prinaša nova poznanstva in prijateljstva, za kar sem globoko hvaležna. Vedno znova me prevzame in navduši, kako Bog deluje v življenju drugih in preko njih spreminja tudi mene. Zdi se mi pomembno, da imamo vedno odprte roke in nasmeh na obrazu za vsakega, ki prihaja med nas. In takšna se trudim biti na vsakem koraku življenja – sprejemajoča, odprta in ljubeča – takšna, kot si tudi On želi, da sem.

Ali imaš svoje »vedro želja«, ki še čakajo na uresničitev? Nam katero zaupaš?

Cel kup želja ostaja skritih v srcu in kdor me dobro pozna, za marsikatero tudi ve. Si pa želim, da bi znala izkoristiti vsak trenutek, ki mi je podarjen.

Kakšen odnos, povezanost čutiš z Marijo?

Marija je bila večino časa zame Jezusova mama, druge posebne povezanosti z njo nisem čutila. Letošnje romanje v Medžugorje pa je zanetilo novo luč v mojem odnosu z njo. Imela sem priložnost oziroma ji tudi sama dala možnost, da mi je pokazala, kako me ves čas budno spremlja. Prepričana sem, da je bila priprošnjica, da sem se lahko osvobodila okov, ki so me spremljali skozi odraščanje in zorenje. Marija je zgled brezpogojne ljubezni in nežna spremljevalka, ki z molitvami in priprošnjo vodi k svobodi, miru in odpuščanju.

Nadaljuj stavek: Rožni venec mi predstavlja …

… večkrat kar težko molitev. Veliko lažje mi gre, če ga molim v skupini. Večkrat ga molim v delih, ko posežem po desetki ali dveh. Seveda pa si želim, da bi si vzela čas in v tej molitvi našla počitek za duha, še posebej zato, ker se zavedam, kakšno moč ima.

Andreja Lenart