Včasih sem, kot mama, imela velika pričakovanja in ideje, kaj početi na nedeljsko popoldan, sploh če je bilo napovedano lepo vreme. A so se velikokrat plani obrnili, ne samo za 180°, ampak za 360°.

Tako naše »navadne« nedelje postajajo ustaljena praksa družine Krt. Zjutraj mož »zrihta« živino v hlevu, jaz pa »zrihtam« otroke, nato se skupaj odpravimo k sveti maši. Po maši imamo skupni zajtrk z moževimi starši in moževo staro mamo. Sledi priprava kosila, ki ga navadno pripravi naša babica, z možem pa priskočiva na pomoč otrokom pri opravljanju šolskih obveznosti, ki so še ostale nedokončane. Po kosilu je čas za druženje. Če le vreme dopušča, se odpravimo na »sprehod presenečenja« (tako je namreč mož poimenoval naše nedeljske sprehode, saj vedno znova odkrijemo kakšno novo potko, prostorček ali pa, še posebno zanimivo za naše otroke, skladišče silažnih bal, po katerih skačejo, se lovijo ali skrivajo).

Ob slabem vremenu na vrsto pridejo družabne igre vseh vrst, ki jih jaz in otroci preprosto obožujemo. Mož tu navadno potegne »ta kratko« in ostane brez soigralca. Seveda se ga velikokrat kateri izmed otrok usmili in se z njim pomeri v partiji šaha. Pri nas je nedelja čas igranja, raziskovanja, pogovarjanja, predvsem pa spoznavanja in dojemanja, kako pomembni so dobri odnosi med nami.

Nina Krt