Zgodba se začne malo več kot leto dni nazaj. Pri družinski katehezi smo bili povabljeni, da spoznamo krstne zavetnike vseh družinskih članov in se jim priporočamo. K družinski večerni molitvi smo tako dodali prošnjo k svetnikom. To je postal zelo slovesen in čuječ trenutek molitve. Po vrstnem redu od najstarejšega do najmlajšega člana smo poklicali na pomoč vsak svojega zavetnika.

Seveda so otroške glave radovedne in hitro smo morali poiskati o svetnikih še kaj več. Življenjepise naših zavetnikov sva začela prebirati z zadržanostjo in nejevero, ali je to sploh zanimivo, predvsem pa primerno čtivo za otroke. V današnjem salonskem krščanstvu doživljamo zgodbe o mučeništvu kot oddaljene in preveč nasilne. K sreči sva izbrala dobro knjigo. Presenečeno sva odkrila, kako je za otroška srca to branje kot magnet. Otroci čutijo soudeležbo pri pogumnih in predanih dejanjih svetih mož in žena in so ponosni, da nosijo njihova imena.

V času spoznavanja svetnikov smo v družini pričakovali prihod tretjega otroka. Kot se običajno zgodi, je sin navijal za bratca in hčerka za sestrico. Izbrala sta tudi imeni: Poli in Zlatolaska. Ko smo preko pogovora ugotovili, da ti dve imeni nista najboljši za našega dojenčka, je sin brez pomisleka izstrelil drugo ime za fantka. Pri molitvi je nato sledilo tekmovanje, kdo bo uspel prej povedati še ime zavetnika za prihajajočega družinskega člana.

Konec koledarskega leta smo na družinski katehezi dobili nov izziv: izbrati družinskega zavetnika. Ideja se nam je zdela zanimiva. Imena so nam dana in skupaj z njimi zavetniki. Nekateri svetniki so nam lahko blizu, o drugih pa je malo podatkov ali pa zgolj legende in se morda zato ne čutimo tako povezane z njimi. Izbrati priprošnjika, ki je pisan na dinamiko družine, pa je lahko zelo povezovalno dejanje. Bili smo odprti za navdihe Svetega Duha.

Ko se je marca začelo korona obdobje, smo ugotovili, da je zavetnik, ki ga je spontano izbral naš fant, zavetnik proti kužnim boleznim. Nevede smo k sv. Roku molili, še preden se je začela pri nas širiti novodobna kužna bolezen. In ker se nam je spomladi rodila deklica, smo soglasno odločili, da sv. Rok postane naš družinski zavetnik. Pred nedavnim smo brez posebnosti preboleli bolezen. K sreči. Ali pa na priprošnjo sv. Roka.

T. J.