Pretekli vikend je v naši pastoralni zvezi za skoraj 70 prijavljenih mož potekala e-duhovna obnova, ki je bila izvedena s štirimi spletnimi srečanji. S pričetkom v petek zvečer in refleksijskim zaključkom po nedeljski maši smo se poglabljali v vprašanja namenjanja časa, zaupanja in pomena vere ter se s tem pripravljali na rojstvo Deteta.

Za uvod v vikend duhovne obnove smo se sprehodili skozi pavšalne statistike porabe časa v življenju povprečnega človeka in mnogi obnemeli. Ali ste vedeli, da prespimo celih 12.045 dni?! Za moške je bil seveda tudi nadvse zabaven podatek, da porabijo ženske za urejanje 136 polnih dni, moški pa le 46 dni (kaj češ, obriti se je le treba vsake toliko). In se spraševali, komu namenjamo svojo pozornost in čas (Lk 10,42), ter s tem stopili v duhovno obnovo.

Sobotno jutro smo začeli z meditacijo ob prebiranju Božje besede ter se poglabljali v Adamovo situacijo v Ednu, razmišljali o našem začetku, o Gospodovi ustvarjalnosti. Duhovni vodja e-duhovne obnove, župnik Simon Potnik, nas je izzval z vprašanjem prve Božje zapovedi. Seveda smo vsi pomislili na prvo od desetih zapovedi in ne kronološko gledano prvo. Gospod je prvima človekoma zapovedal, od katerega drevesa ne smeta jesti. Samo eno zapoved jima je dal. V središču raja ni bilo le eno drevo (ki si ga največkrat predstavljamo, ko razmišljamo o Adamu in Evi). Dve sta bili. Poleg drevesa spoznanja še drevo življenja (1 Mz 2,9), od katerega prva človeka nista jedla. Velikokrat kar z malo obtoževanja gledamo na zapeljano Evo, ki je klonila pod mamljivimi besedami zlega duha v podobi kače. Pa upravičeno? Tudi Adam je raje verjel Evi kakor Gospodu … Ničkolikokrat sem sam padel v skušnjavo, se z njo boril, vedoč, da sem skušan, a na koncu vseeno padel. Sem zato obsojan? Gospod zaupa vame, zaupa vate in je zaupal v Adama. Zaupa, da bom izbral Njega. Vedno znova zaupa vame, vate. Fascinantno, a ne? Tako zelo zaupa vate, da je dal svojega edinega Sina in ga učlovečil po Brezmadežni. V adventnem veselju in prazničnem blišču radi pozabimo, da je bilo nebogljeno dete, položeno v borne jasli, rojeno za mučenje in smrt na križu.

Večerno srečanje smo pričeli z adoracijo ob premišljevanju vrstic Psalma 23 (Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka). Za mnoge je bila to prva izkušnja adoracije in priznam, da je bil tudi zame drugačen občutek, saj sem bil v sredi 50 in nekaj mož, pred Gospodom, z mislimi pri Njem. Občutek, ki ga v naši skupnosti nisem vajen. Kasneje smo v manjših skupinah premlevali Jeremijevo vrstico: »Iskali me boste in me boste našli. Ko me boste iskali z vsem srcem.« (Jer 29,13)

Adventna duhovna obnova za moške se je porodila na enem od tedenskih srečanj naše Exodus90 bratovščine – skupnosti, ki mi je v preteklih letih dala neverjetno veliko in mi je res dragocena. Pa vendar, tokrat je bilo drugače. Bilo nas je kar nekajkrat več. Sem vesel in hvaležen za to izkušnjo. Turbulentno leto 2020 je sicer marsikaj odneslo, otežilo, vsekakor pa močno pospešilo in olajšalo povezovanje. Na ravni naše pastoralne zveze, škofije, države, celo na globalni ravni. Verjetno bi bilo število prijav precej manjše, če bi srečanje organizirali v živo (ne le v živo preko spleta). Naenkrat razdalja ne predstavlja več ovire.

Za zaključek pa vam dajem v molitev in priprošnjo prihajajoča Alfa srečanja, ki bodo pri nas prvič izvedena preko spleta. Kaj so Alfa srečanja?

sledi tej povezavi

Žiga Berložnik