Majda Štaher je naša sodelavka in goreča molivka za vso Pastirjevo skupnost. V tihoti srca spremlja marsikatero stisko in s sodelavci tudi konkretno priskoči na pomoč. S svojo ponižno držo se vključuje v različne skupine in projekte, kot so Alfa, romanja in dnevi poslušanja. Podpira tudi skupino žalujočih in je del ekipe RadiBiŽiveli.
S hčerko sicer živita izven pastoralne zveze (Tolsti Vrh) in kot sama pravi, velikokrat z višave zre na meglo v dolini. Čisto povedna primerjava za dogajanje v naših glavah ali srcih. Z višine je namreč pogled drugačen. In Božja perspektiva je velikokrat drugačna od naših želja in načrtov, pravi Majda.
Iz kakšne družine izhajaš, kakšne so tvoje korenine??
To je pa obsežno vprašanje. :) Na kratko: Izhajam iz t. i. razširjene družine. Ko sem bila še zelo majhna, je bila sprejeta odločitev, da me v vzgojo, skrb in varstvo sprejmeta babica in dedek, starša moje mame. Mama si je namreč po razhodu z očetom ustvarila novo družino. Z nami v hiši je živela še teta s svojo družino. Starima staršema je pomagala pri skrbi zame. Bili smo zelo povezani. Imeli smo se radi in ta povezanost in ljubezen med nami še vedno ostaja, kljub temu da smo že vsi odrasli in živimo s svojimi družinami bolj ali manj vsak na svojem koncu.
Stara starša sta poskrbela, da sem hodila k verouku in prejela zakramente; sicer pa v družini, razen vsak zase pred spanjem, nismo molili.
Kako sta se z Jezusom spoznala?
Že od nekdaj me je zanimala duhovnost, iskanje smisla življenja vsakega živega bitja, še posebej pa človeka. V zgodnjem najstniškem obdobju sem se navduševala nad prebiranjem knjig o vesolju, saj me je prevzemala prostranost in veličina le-tega. Vedela sem, da Bog je. Da je vse to, vso to lepoto lahko ustvaril le on. Da ni šans, da bi lahko bilo vse to naključje. Ampak nisem ga še poznala kot osebnega Boga, zato je bil zame kljub veličini le on in ne On. Jezus je bil zame, kot so nas učili, Božji Sin … tu je bil pa še Sveti Duh … Čeprav nisem razumela, kako so lahko tri Božje osebe in hkrati en Bog, sem to sprejemala.
Jezusa sem spoznala mnogo kasneje, skozi Sveto pismo. Na nekem dogodku so podarjali brezplačno Sveto pismo nove zaveze, takšno z resnično tankimi listi. Najbrž sem ga začela prebirati ravno zato, ker se je zdelo dovolj tanko. :) Okusila sem Božjo besedo in skozi Sveto pismo pričela spoznavati Jezusa. Večkrat sem ga prebrala, saj me je pričelo nekako notranje pritegovati. Za trideseti rojstni dan sem si zaželela in v dar tudi dobila celotno Sveto pismo – stare in nove zaveze, saj so se mi porajala nova in nova vprašanja in sem si želela odgovorov nanje. No, to je bil šele začetek. Leta 2012 pa sem poromala v Medžugorje in od takrat se z Jezusom spoznavava bolj in bolj.
Kdo je zate Jezus?
Jezus je zame Alfa in Omega, moj Kralj, moj Gospod in moj Bog, srce mojega srca. Je moja najljubša Oseba, v ljubezni katere so združeni vsi, ki jih imam rada.
Tvoje mladostno doživetje, ki ga ne boš pozabila?
Teh je pa več … Morda tisti štirje meseci, ko sem kot petnajstletna dijakinja sama živela v Štorjah pri Sežani. Ker v kraju ni bilo dijaškega doma, mi je stric uredil bivanje v veliki, prazni, stari primorski vili, ki je bila v lasti prijateljev. Tam sem se učila samostojnega življenja. Čez dan je bilo še v redu. Ponoči pa sem premagovala strahove, ko je bilo treba iti po temi na stranišče. Bili pa so tudi lepi, spokojni trenutki, ko sem v bližnji okolici sama uživala v poznojesenskih večernih sprehodih na travnikih ob sončnem zahodu …
Ko si razmišljala o svoji življenjski poti, kdaj si začutila svoje poslanstvo? Je bila pot enostavna, jasna ali je dolgo zorela?
Zdaj razmišljam, da morda ni tako zelo pomembna pot, ki se skozi življenje lahko tudi spreminja, kot pa poslanstvo, ki ga nosimo v srcu in nas na poti spremlja. Včasih to poslanstvo živimo spontano in se ga šele po mnogih letih zavemo. Človek je iskalec, a Bog je tisti, ki me od vselej išče, kliče. V vsaki moji življenjski situaciji. V vsakem vzponu in padcu. V vsaki zmagi, ki jo je pravzaprav On podaril in v vsakem padcu, ko je On ob meni, da me pobere.
Moje poslanstvo je zelo preprosto in hkrati zelo izpolnjujoče – ljubiti. Z vsem srcem, dušo in mišljenjem. Ljubiti Boga in bližnjega kakor samo sebe. Dati tisto, kar sem prejela od Boga, ki je že od materinega telesa dalje držal roko nad menoj in me varoval. Dati ljubezen, sočutje, upanje. Oznanjati Jezusa Kristusa, Odrešenika vseh ljudi in Božjo Ljubezen. Trudim se živeti to poslanstvo … Ni vedno enostavno, ampak mi prinaša resnični mir in zadovoljstvo. Jezus je zame dal sebe vsega in mi daje vse. Odgovor na klic, ki ga polaga v srce, je najlepše, kar mu lahko dam. To je hkrati Njegovo darilo meni, saj nas le prava izbira in s tem življenje v Resnici lahko zares osreči.
Kje je tvoj najljubši kraj, kjer najbolj čutiš Božjo bližino?
Izkušam in se veselim, da Božji Duh nikakor ni omejen na kraj, ampak bolj na naš odnos do Njega. Oziroma je osredotočen na naš odziv, ko prejmemo Njegovo povabilo k pogovoru z Njim. Človeku vedno pušča svobodo in ljubeče čaka, kdaj si bomo vzeli čas Zanj. Čaka, kdaj in celo kje Ga bomo opazili.
Sicer je moj najljubši kraj mogoče kar hišna kapela v župnišču oziroma kjerkoli pred Najsvetejšim.
Za kristjana je občestvo zelo pomembno. Kje je prostor, kjer se počutiš sprejeto? Si že našla svojega?
Občestvo je res zelo pomembno, pa ne samo za kristjana, temveč za vse ljudi. Vsi namreč iščemo družbo oziroma ljudi, ki nas bodo sprejeli in s katerimi se bomo ujeli zaradi podobnih interesov, hobijev, mišljenja. Za kristjana pa je, poleg navedenega, občestvo pomembno predvsem zaradi dejstva, da kjer sta dva ali so trije zbrani v Jezusovem imenu, tam je On sredi med nami. In kaj je lahko lepšega kot to?
Moje občestvo, s katerim si delim to veselje, je v Pastirjevi skupnosti, ki vedno bolj raste. Tu se počutim sprejeto in doma(če). Tu zmeraj odmeva: Pri nas ste vselej dobrodošli! Prav za vsakega posebej sem hvaležna.
Ali imaš svoje »vedro želja«, ki še čakajo na uresničitev? Nam katero zaupaš?
V mojem vedru želja sta dve želji. Prva, da bi vsi ljudje, še posebej tisti, ki imajo v mojem srcu posebno mesto, že na tem svetu spoznali Jezusa. In druga, da bi potem Jezusu skupaj z menoj sledili do konca. Vsak po načrtu, ki ga ima Gospod zanj.
Kakšen odnos, povezanost čutiš z Marijo?
Marija je zame najnežnejša in najskrbnejša Mati vseh mater, priprošnjica. Je ta, ki se nikoli ne naveliča prositi za svoje otroke. Zagovornica, Tolažnica, Kraljica, Mati mojega Gospoda.
Nadaljuj poved: Rožni venec mi predstavlja …
… otipljivo bližino Marije in Boga. Ko ga molim, tudi če nisem pravega počutja in najbolj zbrana, ga poljubim, saj vem, da predstavlja zanesljivo povezanost z Marijo in Bogom.
Andreja Lenart