Mateja je žena in skoraj sveže pečena mamica, ki je v Pastirjevo družino vključena zelo aktivno. Zaposlena je v pisarni, vpeta v Alfa Slovenija, kot aktivna kristjanka in anglistka pa je našla svoje mesto tudi pri Divine Renovation (Božji prenovi), ki je globalna katoliška organizacija za prenovo Cerkve.

Matejo običajno srečamo nasmejano, pozitivno naravnano in predvsem »v akciji«. Trenutno je vpeta v skrb za dojenčka in dom, kar ji gre prav tako dobro kot motiviranje izza ambona, ko je treba dati prostor posebnemu govorniku, razporediti ljudi ali jim podati oznanila.

Ob njej se človek zlahka sprosti, išče dobre rešitve ali se vključi v delo, ki ga lahko opravi mimogrede (recimo zlaganje kuvert za Miklavža). Vsekakor ni zgolj na papir zapisana, ampak dejanska oznanjevalka iskrene dobrodošlice. »Pri nas ste vedno dobrodošli,« je rečenica, ki jo živi.

Iz kakšne družine izhajaš, kakšne so tvoje korenine?

Hm, rekla bi, da izhajam iz moderno-tradicionalno katoliške družine. Naj razložim. Ob nedeljah se je brez pardona hodilo k maši, otroci k deseti – otroški, kjer smo tudi peli pri zborčku, potem pa se že kar konča. Skupne molitve v družini ni bilo. Sem pa dobila od doma veliko vrednot, za katere sem hvaležna. Spominjam se, da je mama vedno znala delo in opravke obrniti tako, da smo na koncu dobili nagrado oz. smo vedeli, za kaj smo se trudili; to pa so lahko bili tudi preprosti pica kruhki za večerjo.

Kako sta se z Jezusom spoznala?

Na daleč sva se gledala že zelo dolgo. Po birmi nisem hotela verjeti, da je naša vera omejena samo na nedeljsko mašo in praznike. Kje se vendar skriva tisto veselje, o katerem smo prepevali pri zboru? Hotela sem več.

In Sveti Duh me je vodil, najprej v DOM – dekanijski odbor mladih, s katerim smo v naše konce pripeljali oratorij ter še kakšna zanimiva srečanja, nato k animatorjem in skavtom, na faksu sem postala tudi skavtska voditeljica, pa koordinatorka misijonske skupine PRIDI, stopila sem med trenerje animatorjev, pa v ulično ekipo v Stični, k nosilcem in Kolpingu …

Uh, kako zelo pestro je bilo, ko takole malo reflektiram. A ves ta čas sva se z Jezusom gledala bolj na daleč. Lahko rečem, da sem občasno z njim spila kakšno kavo in že nadaljevala z akcijo. Ni čudno, da sem vmes enkrat kar malo pregorela. Kasneje sva res poglobila odnos in se začela redno družiti, morda ko sem končno odrasla.

Kdo je zate Jezus?

Spomnim se, da sem v časih, ki sem jih opisala zgoraj, imela idejo o Njem, kot da je nek kul model, v surferski srajci … ko pa je toliko več. Je moj zavetnik, rešitelj, moja opora, ko postane težko. Da pa sva prišla do te točke, je bilo treba prehoditi kar veliko poti. Predvsem sem morala priti do spoznanja, da sem se predala. Ko sem rekla: »Tukaj sem. Kar mi boš poslal na pot, bom sprejela,« se je šele zares začelo dogajati. Rečem lahko, da sem pred tem imela le očeta, po tistem pa je ob meni stala Trojica z veliko. ;)

Tvoje mladostno doživetje, ki ga ne boš pozabila?

Toliko je vsega, saj sem imela tiste čase res poln urnik. Močno me je preoblikovalo poletje, ki sem ga preživela v Ameriki v skavtskem kampu za punce. Izkušnja, ko si res sam na drugem koncu sveta, je kar velik korak iz cone udobja. Priporočam vsakemu, da se poda na kakšno podobno dogodivščino. Domači in prijatelji počakajo tudi do konca poletja, taka izkušnja pa je neprecenljiva … sploh ko v zadnjem tednu iz oči v oči srečaš še pravega ameriškega medveda.

Kdaj si začutila svoje poslanstvo? Je bila odločitev za življenjsko pot enostavna, jasna ali je dolgo zorela?

Bi rekla, da je bila pot kar dolga. Ali bolje, moja neučakanost me je parkrat že »zapeljala«. Skoraj bi se že vdala v usodo, pa ima naš Bog fantastičen smisel za humor. In najsi mi prej še kako obračamo sami, na koncu On obrne. Dolgo sem čutila in vedela, da želim delati z ljudmi, za ljudi. Da pa tega ne bom opravljala ravno kot klasična učiteljica angleščine, to se je začelo obračati po končanem faksu. Po nekaj vmesnih projektih in poskusih zaposlitve, kjer sem se tudi opekla in brusila, mi je Bog odprl vrata čisto pred nosom. Možnost zaposlitve in služenja doma, pri Pastirju, to je čisto posebna milost in blagoslov. Če me po nekaj letih vprašate, ali je to to, ne vem. Še vedno pa se zdi tako zelo prav. Močno poslanstvo čutim tudi pri Alfa srečanjih v Sloveniji in Božji prenovi, če pa to ni to, mi bo On že poslal drug signal.

Kje je tvoj najljubši kraj, kjer najbolj čutiš Božjo bližino?

Trenutno doma, ob moji družinici – majhno dete prinese toliko trenutkov miline pa tudi preizkušenj. Se mi zdi, da prosim Očeta, da kar vsakodnevno hodi z nami. Drugače pa ne morem reči, da je ravno kraj, ampak ko se udeležim slavljenja, takrat se zdi, kot da se z Bogom poveževa na res poseben način. Se kar malo sinhronizirava in življenje se zdi malce lažje.

Za kristjana je občestvo zelo pomembno. Kje je prostor, kjer se počutiš sprejeto? Si že našla svojega?

V teh letih sem zamenjala veliko skupin in pri vsaki sem čutila posebno pripadnost, ampak to, kar imamo pri Pastirju, je res posebno, skorajda sveto. Večkrat se hecamo, da je moj dom, saj preživim kar veliko časa v župnišču in pisarni – ko seveda nisem na porodniški. Pomembno pa mi je, da sem tu res sprejeta, da lahko v polnosti živim in dajem svoje talente na razpolago, da imam ljudi, s katerimi lahko skupaj molim in ki molijo zame in za mojo družino. Neprecenljivo.

Ali imaš svoje »vedro želja«, ki še čakajo na uresničitev? Nam katero zaupaš?

Nekje imam celo majhno beležko, kjer je cel seznam stvari, kar nekaj s seznama pa sem jih že uspela pokljukati. Recimo, da Camino ostaja na njem in tudi želja še tli. Kdaj in v kakšni obliki, pa se bom pustila presenetiti, da me pokliče Gospod.

Kakšen odnos, povezanost čutiš z Marijo?

Priznam, da o Mariji nisem kaj preveč razmišljala do pred dobrega pol leta, ko sem sama postala mama. Sedaj se zdi čudovito, da imam tudi v nebesih mamo, ki mi pomaga. Sedaj jo tudi lažje pokličem in se malo pogovorim tudi z njo.

Nadaljuj stavek: Rožni venec mi predstavlja …

… varnostno vrv, da ne odtavam predaleč stran.

Mateja, najlepša hvala za tvoj čas (tudi med porodniškim dopustom :)) in za tvojo pripravljenost biti vsak čas razpoložljiva za Gospoda. Veliko veselja na vseh poteh!

Andreja Lenart