Natanko teden dni po ženskem zajtrku smo priredili še moško različico. V gosteh smo imeli domačina, Jerneja Dulerja, zgovornega podjetnika, družinskega očeta, tekmovalnega rekreativca in v prvi vrsti kristjana. Če so na ženskem zajtrku vele arome čajnega peciva, je jutro moškega zajtrka preveval omamen vonj kranjskih klobas.

Fantje smo se v župnišču dobili še pred zoro za skupne hvalnice in tako Gospodu posvetili sobotno jutro, nato pa brž začeli s pripravami. Priznam, ob veliki vreči mesnih dobrot je pričakovanje našega srečanja strmo naraslo. Ker so naše boljše polovice tako slovesno govorile o sveže pečenih rogljičkih, smo se s težkim srcem tudi mi poslužili jutranje peke. Kaj kmalu so prišli prvi jutranji lakotniki – dobili smo se namreč že ob sedmi uri. Klepet po omizjih je ob krepkem zajtrku poskrbel za sproščeno vzdušje in prijeten uvod v pogovor z našim gostom.

Jerneja sem spoznal, ko smo v Pastoralni zvezi zagnali Alfa srečanja, malo za tem smo se združili voditelji omizij ter se organizirali v Exodus bratovščino. Pa vendar se me je pogovor, ki ga je z njim vodil sobrat Slavko, precej dotaknil in tista urica pogovora je bliskovito odbrzela v dopoldne. Naš gost je res mož močne volje, ki išče pot, kako biti čim boljši kristjan, kako priti v nebesa in kako tja še koga pripeljati. Ker vem, da je Jernej zelo družaben, sem prepričan, da mu bo uspelo v nebesa pripeljati za »orng žurko« Njegovih.

Sogovornik hitro dobi občutek, da na njegovem obrazu večino časa počivata širok nasmešek in iskriv pogled, pa ni bilo vedno tako. Kot prevzemnik družinskega podjetja pri rosnih triindvajsetih letih se je hitro srečal z delovnikom, ki je trajal od šestih zjutraj do enajstih zvečer, sedem dni v tednu. Da je delo vrlina, mu je bilo tako rekoč položeno v zibel. Kmalu je ugotovil, da ga je delo tako posrkalo vase, da so bili odnosi z bližnjimi vedno bolj napeti. Verjamem, da Jerneju marsikdo zavida njegov uspeh, redki pa vedo, koliko odrekanja, neprespanih noči (s tekom sredi noči za zbistritev glave in v upanju na lažji spanec) ter takšnih in drugačnih izzivov je bilo treba premagati. Ko je prevzel vodenje, je imel vizijo, da bo imel v podjetju zaposlenih 30 strokovnjakov ter da bodo prodajali nova znanja in veliko vlagali v razvoj. Danes je svojo vizijo presegel, saj njihov kolektiv krepko presega 150 zaposlenih.

Sam ni odraščal v družini, ki bi živela živo vero, tudi krščen je bil »na šverc« – babica in dedek sta izkoristila odsotnost staršev in malega Nejčija odnesla h krstu. Njegovo približevanje Gospodu se je začelo z začetki skupne poti z ženo Manco. V iskanju sreče, notranjega zadovoljstva in uspeha se je poslužil mnogih coachingov, predavanj, literature za osebno rast, hkrati pa je bil zaradi dela na robu izgorelosti. In na koncu ugotovil, da je odgovor na vsa njegova zastavljena vprašanja, na vsa njegova iskanja in hrepenenja precej preprost – našel ga je v Jezusu. K temu je precej pripomoglo to, da je bil aktivno udeležen na Alfa srečanjih ter se je odzval povabilu k programu Exodus90. Takrat se je tudi v njihovi družini iz tradicionalne vere vedno bolj rojevala živa vera. Jernej je res možak, poln hvaležnosti in zavedanja blagoslovov, ki ga obdajajo, in mi je v marsičem lahko vzor in navdih. V čast in veselje mi je, da ga lahko kličem za brata v Jezusu in da skupaj hodimo po poteh Exodusa.

Žiga Berložnik