Na zoomu z smo se konec januarja srečali z Mileno in Albino, ki sta nam predstavili, kako sta uresničili klic za misijon v Venezueli. To je bil dogodek, ki je povezal celo Slovenijo. Na naše presenečenje pa se nam je v drugem delu, iz sončnega Caracasa, priključila tudi uršulinka, sestra Andreja Godnič, ki je Mileni dala pobudo, da pride k njej v Venezuelo.

Kolikor poznam Mileno, lahko rečem, da v življenju zna prepoznati, slišati Božji klic in nanj tudi konkretno odgovoriti. To je izjemen dar. Velikokrat sama sebe zalotim pri tem, da slišim, a ne ukrepam. Tudi Albina je povedala, da se je v molitvi odločila odgovoriti na Božji klic za misijon. Poleg prijateljev in sorodnikov so ju podpirali posamezniki iz različnih koncev Slovenije, ki so po svojih močeh prispevali finančno in materialno pomoč.  Seveda pa ni šlo brez preizkušenj kot npr. pretečen potni list en dan pred odhodom in preizkušnje v zvezi z uvozom zdravil ter denarja v državo. A naši dve gostji sta pričevali o brezmejnem zaupanju v Božjo pomoč, v Njegovo nenehno prisotnost, o zaupanju, da vse poteka po Njegovem načrtu in o miru, ki sta ga nosili v sebi. Gospod jima je stal ob strani in dajal navdihe za vse odločitve in ravnanja, da sta varno prispeli do sestre Andreje. Njun stavek: »Hodi mirno, z znotranjo molitvijo in zaupanjem.« lahko vsak od nas vzame in ga uresničuje, saj takšna drža pride prav v vsakdanjem življenju.

Venezuela je država z največjimi zalogami nafte na svetu in ena od vodilnih izvoznic. Leži v tropskem pasu, ob toplem Karibskem morju. Kakšno obilje, bi si lahko mislili. Kljub temu pa se država bori s hiperinflacijo, pomanjkanjem osnovnih dobrin, brezposelnostjo, boleznimi, kriminalom in korupcijo, kjer morajo ljudje preživeti povprečno s 3-7 dolarji na mesec. Sredi vsega tega pa je Gospod zanetil plamene upanja kot so uršulinke in naša sestra Andreja, duhovniki, škofje, druge redovne skupnosti, tri tedne pa je tam gorel tudi plamen Mileninih in Albininih dobrih del ter dobrodelnosti naših src. 

Na srečanju sta naši gostji pričevali o izjemno prijaznih, lepih, veselih in nasmejanih ljudeh, ki imajo bogato srce. Hkrati sta povsod spoznavali njihovo družabnost in gostoljublje. Albina je naredila patronažni obisk, obiskali sta slovensko skupnost, dom starostnikov, ki so ga ustanovile Misijonarke Ljubezni, duhovnike, ki oskrbujejo vasi, kjer ljudje umirajo od lakote. Da so tamkajšnji duhovniki specialci razložita ob primeru, kako so steber zdravstva, sociale, šolstva in evangelizacije. Preživeli sta dan v družbi škofa Pabla in skupaj so peli, da naj naše molitev ne bodo žalostne, saj je naš Bog, Bog veselja. 

Ko je spregovorila sestra Andreja iz sončne Venezuela, se je moje navdušenje še povečalo.  Ne moreš, da ne bi verjel v Božjo moč, ob tem ko je razlagala kako se aktivira evangelij in se ti dogajajo čudeži, na primeru pomnožitve potice in o tem, da sta ženski padli z neba. Gospod je vse načrtoval. Milena in Albina sta bili resnično Božji dar za njih. Sestra Andreja je spregovorila o misijonarskem raju v Venezueli, saj zaradi revščine Bog dela velike čudeže že ob majhnih dejanjih. Ob tem nas je spodbudila, naj damo prostor Svetemu Duhu, da bi lahko v miru delal. Molimo za dar misijonarjenja, evangelizacije v Sloveniji, v naši župniji, da bi tudi nas vleklo tako močno, da bi zmogli zapustiti kakšen osebni privilegij in se prepustiti Svetemu Duhu, da dela po nas.

Hvala vam za vaše pričevanje in slikovno podporo. Naj Gospod blagoslavlja vaše poti in delo, ki ga opravljate. Ob neskončnem zaupanju, ki ga nosite v sebi in ob odprtosti Svetemu Duhu, naj vam bo vedno znova, v vsaki skupnosti, kjer boste delovale, dano doživeti Božji dotik, ki govori, da ste ena družina Vsemogočnega, ki vas vodi in navdihuje. Dragi bralci, polepšajmo dan drug drugemu. Ni treba veliko. Mnogokrat je bližina tista, ki najbolj osrečuje. 

Gordana Kurmanšek