Letos so bili prazniki drugačni, saj je bil čas priprave v okviru sobivanja z otroki malo daljši. Recimo temu podarjen čas, ko smo lahko v miru pripravili adventne izzive, postavili jaslice, nenazadnje pa nadgradili večerni obred.
Podarjeno nam je bilo namreč besedilo iz Kateheze dobrega pastirja, ki smo ga v družini uporabili na božični večer. Običajnemu blagoslovu jaslic se je tako pridružil še mini sprevod ob petju. Vsak je nekaj odnesel, da smo naredili trenutek blagoslova bolj globok: eden Sveto pismo, drugi zvitke, na katerih so bila starozavezna besedila z napovedjo Odrešenika, tretji figure, četrti blagoslovljeno vodo, pa kadilo in vsak svojo rožo.
K praznim jaslim smo tako odnesli Jezusa in ga šele ob branju Lukovega evangelija o rojstvu prvorojenca poleg Marije in Jožefa položili v pripravljeno štalco. Nazadnje smo v vazo poleg jaslic odložili vsak svoj cvet, ob čemer smo izrekli zahvalo ali prošnjo Jezusu. Sledil je naš običajen blagoslov jaslic in obhod po hiši s kadilom in blagoslovljeno vodo.
Podarjeno besedilo je tako rodilo prav posebne, podarjene trenutke ob branju Besede malo drugače. Morda ostane ta »dodatek« kot naša tradicija. Drugače pa je bila vsaj enkratna izkušnja, ko smo z besedami prešli iz starozaveznega pričakovanja v novozavezno Rojstvo. Napovedovali so ga že dolgo nazaj. Ogreje srce pa vsako leto znova. Majhen čudež. Emanuel. Bog z nami.
Andreja Lenart
