Pastir.si piše pastirju
Dragi moj pastir. Kar mi je ob mojem duhovniškem posvečenju šlo skoraj najbolj na živce, je bila primisel: A ga ni škoda. Pa si ne morem kaj, da se mi ob misli nate, dragi Milan, ne bi prikradla ista, oziroma še hujša: Škoda ga je!
V srcu potolažen, ker Sveti Duh preveva, deluje, kraljuje.
Morda bo to voščilo zelo osebno, pa vendar je iskreno. Pridružujejo se mnogi iz naše Pastoralne zveze, mnogi, ki si jim že bil pastir, ko si v prvem obdobju prenove pastorale prihajal k nam, mnogi, ki se hranijo ob bibličnih jaslih Božje besede, ki jo vedno znova priskrbiš, mnogi, ki so s teboj postali tudi prijatelji.
Blagoslova ti voščim in kot prijatelj ti kličem: Ne vem, kako je biti škof … vem pa, kaj škof ni … Slutim pa, da ne boš nikoli zgrešil, ko boš za to našo ljubo Cerkev trpel in krvavel. Tja, kamor greš, pa ne gre za lokalno Cerkev, boš škof mučenec ali pa še eden izmed …
Blagoslova in vse dobro
tvoj sobrat Simon z množico srčnih
Več o imenovanju Maksimilijana Matjaža za novega celjskega škofa TUKAJ.
