V četrtek, 29. maja, na praznik Gospodovega vnebohoda, smo se članice štirih ženskih skupin zbrale pred Elizabetinim domom in se skupaj podale na peš romanje do Marijine cerkve na Homcu.
Pot smo začele v tišini, molitvi in sproščenem pogovoru. Korak za korakom smo puščale vsakodnevne skrbi za seboj in se odpiraIe trenutkom, ki so bili namenjeni duši, srcu in povezovanju med nami. Na Homcu nas je presenetil duhovnik Simon, ki je posebej za nas daroval sveto mašo. Ob Jezusu, ki se vrača k Očetu, smo razmišljale, kaj pomeni živeti z zavedanjem, da je naš cilj večnost – in da tukaj in zdaj gradimo skupnost, ki si prizadeva za dobro.
V nagovoru smo se dotaknile tudi misli, da je ena najmočnejših oblik prijaznosti prav to, da vsak dan z vso srčnostjo služimo in izpopolnjujemo svojo obrt – poklic, poslanstvo, materinstvo, ženstvenost – in jo darujemo drugim. Morda tega nihče ne opazi. Morda se zdi samoumevno. A v resnici ravno v takih tihih dejanjih raste upanje prihodnosti za naše otroke, za skupnost ter za Cerkev.
Zame osebno ima ženska skupnost poseben pomen. Med ženskami se ustvari prostor, kjer se resnično razumemo: v hormonih, muhah, dvomih, vrednotah, čustvih … In prav ta iskrenost in toplina, ki se med nami prepleta, je bila zame eno najlepših doživetij v zadnjem času. Biti med ženskami, ki si upajo biti ranljive in hkrati močne, je dar.
Hvaležne za skupno hojo, za duhovno okrepčilo in za Božjo bližino, ki se je obilno razlivala, se že veselimo naslednjega srečanja. Blagoslova vsem, ki služite s srcem. Naj vam Gospod povrne z mirom in močjo, da bodo tudi vaši darovi prinašali življenje tistim, ki jih boste srečali na poti življenja.
Homec pri Slovenj Gradcu je tudi ena izmed svetoletnih cerkva v Sloveniji:
https://katoliska-cerkev.si/svetoletne-cerkve-v-sloveniji
Kratek opis: https://www.kam.si/homec_pri_slovenj_gradcu/
Jadranka
