Bog, nate se obračam s hvaležnostjo za tvojo ljubezen in neprestano navzočnost. In te prosim, da na nas razliješ svoj blagoslov, na vsakega izmed nas posebej, na naše družine, bližnje … In na vse mlade, ki trenutno ne morejo ali ne zmorejo biti z nami.
Dragi Bog, ti nam zagotavljaš, da nam boš pomagal. Praviš: »Kajti jaz sem Gospod, tvoj Bog, ki te držim za desnico in ti pravim:’Ne boj se, jaz ti bom pomagal!’« Držiš nas za desnico, vsakega posebej, in nas spremljaš. Tako zvest in vztrajen si in vedno na voljo. Čakaš, včasih čisto potiho, da se obrnemo in naslonimo nate. Če ti le dovolimo in te povabimo v svoje življenje, nas vodiš po poti, ki si jo načrtoval za nas. Za vsakega izmed nas posebej, za vsakega drugačno, edinstveno, neponovljivo. Ti imaš z nami večje načrte, kot si sami sploh lahko predstavljamo. Tvoje poti so mi večkrat nejasne in nerazumljive. Posebej, ko niso takšne, kot sem pričakovala in sama načrtovala. Včasih se zaprem vase in te ne spustim blizu, ne dovolim, da vstopaš v moj dan, v moje življenje. Počutim se osamljeno. A ti si mi bližje, kot si sama sploh lahko predstavljam. Bdiš nad vsakim mojim korakom in čakaš, da te spet povabim v svoje življenje. Da se ponovno začnem pogovarjati s teboj, ti pripovedovati, kaj se dogaja z mano, ti potožiti, se zahvaliti, te prositi …
Hvala, dragi Bog, ker si ves čas prisoten. Hvala, ker ustvarjaš čudovite sončne zahode, dan za dnem. Ko pogledam v nočno nebo, v zvezde, se zavem svoje majhnosti. Zavem se, kako si Ti, Bog, velik.
Želim si polno življenje. Izkoristiti vsako sekundo, minuto, uro, dan, ki si mi ga podaril. Nočem zapravljati časa za nepotrebne stvari, ob katerih se sploh ne počutim dobro in mi dajejo lažne občutke sreče. Nočem biti zagrenjena, zaspana in lena.
Življenje s tabo ni nikoli dolgočasno, zato se odločam zate. Vabim te, da vstopiš v moje življenje. Vstopi v moj nered, mojo zmedenost, strahove, v moje bolečine. Vstopi v tiste kotičke, kjer sem slabotna in nemočna, tja, kamor vedno znova in znova padam. Ti deluj v meni in me osvobodi.
Ti želiš, da bi živeli v polnosti. Mar ti je za nas. Pomagaj nam, da bi se zmogli posloviti in zavreči vse tisto, kar nas oddaljuje od tebe. Da bi se zmogli vsak dan znova odločiti za tebe in vztrajati v odnosu s tabo.
Pošlji svojega Svetega Duha, da bo deloval v vsakem izmed nas. Pridi, Sveti Duh, in nas vodi, vodi naše misli, dejanja, besede. Odpri nam oči in ušesa, da bomo videli in slišali, kar ti želiš, da vidimo, da slišimo …
Nika
Odmevi udeležencev:
Brina:
Duhovne vaje so se mi zdele res super. Kateheze so bile ravno prav dolge in zelo zanimive, tako da je bilo res fajn poslušati. Všeč mi je bil tudi pogovor, ki smo ga imeli po manjših skupinah, vprašanja so bila dobro zastavljena in iskreno smo se lahko pogovorili. Fajn je tudi to, da ni bilo preveč vsega in da sem lahko vmes postorila tudi kaj drugega. Na splošno mi je bilo vse super!
Lovro:
Na duhovne vaje sem se prijavil iz istega razloga kot vedno – je v moji (domači) župniji in se pač vedno prijavim! Pritegnilo me je že to, da smo ob prijavi na duhovne vaje morali napisati, s kakšnim namenom se prijavljamo. Same duhovne vaje so bile res lepe. Mislim, da lahko trdim, da se jim z namenom reče »duhovne« vaje! Sam sem jih res na polno doživel, čeprav so se morda vmes z Bogom pojavili kakšni konflikti, kaj on hoče. Ampak tako pač je … Vse kateheze so bile izredno pomenljive in od vsake je lahko posameznik vsaj nekaj odnesel, še posebej po času zase. Najlepši je bil pogovor po skupinah, saj sem čutil iskrenost in povezanost, čeprav nisem poznal čisto vseh. Vrhunec pa je bilo še slavljenje, kjer smo se res lahko povezali z Bogom. To se mi zdi eden najlepših načinov molitve.
Anej:
Postni duhovni vikend mi je bil všeč, vendar bi bilo še bolje v živo, komaj čakam, da bo možnost za to. :) Najbolj mi ostaja citat: »Vsak čudež se je pričel s stisko.« Daje upanje za situacije, v katerih doživljam stisko in mislim, da je samo stiska, ki ne bo privedla nikamor. Ful všeč mi je bilo, ko smo pisali osebne prošnje Bogu, roka ni hotela nehati pisati. Slavljenje je bilo na drugačen način, kot sem pričakoval, ampak mi je bilo tudi zelo všeč. Celoten duhovni vikend je zelo prehitro minil, ne bi škodil kar cel teden. :)
Nika:
Razmišljam o preteklem vikendu, ki je bil tako poln. Pa to ni bil eden tistih običajnih polnih vikendov, ko hitim z ene stvari na drugo in vmes že skoraj ne vem kje se me drži glava. Ta vikend je bil poln na drugačen način.
Bil je poln katehez, ki so nagovarjale, odpirale oči in konkretno spodbujale. Bil je čas razmišljanja o sebi, o tem, kje sem, kam grem in kdo gre z mano. Razmišljanja o pomembnih stvareh, ki jih včasih opazujem od daleč in se jim ne upam približati. Tudi zato, ker preveč bolijo in jih ne želim slišati ali sprejeti …
Hvaležna sem za pogovor v skupini, kjer se je ustvaril varen in prijeten prostor. Lepo je, ko slišimo drug drugega in vidimo, da nismo sami v svojih mislih in doživljanjih. Vesela sem, da Sveti Duh deluje na daljavo, tudi preko Zooma, :) in me opogumlja, da si nadenem Božjo bojno opremo.
Zala:
Ostaja mi misel, da je po odločitvi za Boga boj toliko težji in da je moj prvi korak v tem boju odgovor in odziv. Odmeva mi skupnost, v kateri se lahko skupaj krepimo. Predvsem pa mi kot popotnica za boj ostaja Ef 6,10-18.
zbrala Albina Linasi
