Navaden delovni četrtek. Morda tudi v tvojem urniku in občutju? Jezus pa te srčno želi objeti. Telesno! Kajti praznik Njegovega Telesa je … in namenjen je živemu, med nami navzočemu Jezusu!
Poudarjene besede sv. Petra Julijana Eymarda me tudi po številnih branjih še vedno hranijo, čudijo, ganejo: »Obstaja življenjski odnos med Jezusom, ki živi v zakramentu, in nami, ki živimo sredi sveta. Obstaja odnos od telesa do telesa. Zato se ta praznik ne imenuje praznik našega Gospoda, ampak praznik Telesa našega Gospoda. Praznik Svetega Rešnjega telesa je največji praznik Cerkve – kajti Cerkev je Nevesta našega vstalega Gospoda, ne več Jezusa Kristusa, ki se rodi in umre. Pravim, da bi bili vsi krščanski prazniki samo ponovljeni pogrebi, če naš Gospod ne bi živel v svojem zakramentu. A praznik Svetega Rešnjega telesa je sonce praznikov Cerkve: on jih osvetljuje, jih dela žive in vesele.«
V Lurdu, Paray-le-Monialu, Medžugorju in še na mnogih krajih, kjer častijo Kristusa, skritega pod videzom kruha, se čudeži dogajajo drug za drugim. Nekateri ljudje prejmejo dar tolažbe in notranjega ozdravljenja, dar solza, drugi milost spreobrnjenja, dogajajo se telesna ozdravljenja, obsedeni so osvobojeni … Mnogokrat so ljudje vidno ganjeni, »dotaknjeni«, nekako povabljeni v globok priklon pred Najsvetejšim, ne da bi sploh vedeli, da gre za Jezusa samega. Zakaj se resnično, osebno srečanje z Jezusom v evharistiji ne bi zgodilo tebi? On si ga želi, danes in vedno.
Angelski kruh odslej hrana človeku je,
zdaj so dopolnjene davne podobe vse.
O čudoviti dar, Stvarnika uživa stvar …
(sv. Tomaž Akvinski)
In še priporočilo za tvojo knjižno polico: EVHARISTIJA, LJUBEZEN SVETNIKOV (Nicolas Buttet, Založba Emanuel 2010). Izjemna knjiga za počasno branje s svinčnikom v roki in klečalnikom v bližini …
s. Alenka
