Tako … Letošnji RadŽivim za otroke v Izoli se je končal, vsako leto pa znova in znova poudarjamo, da se zdaj zares šele začenja. V imenu voditeljev bi se rad zahvalil vsem, ki ste na kakršen koli način pripomogli k temu, da smo tri tedne v Izoli preživeli karseda lepo in še kako razkošno. Predvsem pa gre hvala Bogu, ki nas je poslal, da Ga oznanjamo otrokom.

Ker pa smo zahvale na vsakem od treh terminov že izgovorili, bi rad v tem prispevku sporočil nekaj drugega. Recimo temu kar vpliv RadŽivima na moje življenje in to premešajmo z mojim doživljanjem RadŽivima za otroke 2024.

Mnogo poti skozi življenje vodi …

Naj se najprej predstavim. Sem Lovro, prihajam iz Slovenj Gradca, vsako leto pa poskušam karseda aktivno služiti v svoji rodni pastoralni zvezi župnij v Slovenj Gradcu. Služenje seveda ni samo po sebi umevno, a se včasih zdi tako. Ko razmišljam, kako sem začel z vsem skupaj, se mi zdi skoraj logično, da vrnem tisto, kar sem kot otrok in najstnik sam prejemal iz leta v leto. Mislim, da sem bil osemkrat na oratoriju kot udeleženec in petkrat kot animator. Na RadŽivimu sem bil udeleženec dvakrat, animator štirikrat in letos prvič tudi voditelj. In ravno RadŽivim je zame postal nekaj, kar letu prinese nov zagon, čeprav te izmuči.

Luč si za svet!

Z RadŽivimom sem oblikoval svojo vero in osebnost. Od svojega osmega razreda osnovne šole naprej sem bil tam vsako leto (razen lani). Na začetku mi je bilo nerodno, vsi so bili bosi, na glas so peli in sedeli v prezbiteriju, meni pa se je vse skupaj zdelo čudno. Seveda sem po nekaj dneh že »padel« v radživimovsko vzdušje. Imel sem veliko izjemnih animatorjev, še posebej v trojki za v vodo (hvala, Vito in Tone), ki so me navduševali s svojim humorjem in življenjem nasploh. Velik preskok sem doživel, ko sem postal animator. S svojim prvim radživimovskim terminom sem spoznaval pomen redne skupne molitve, ki sem jo prenesel tudi v svoje osebno življenje. Na RadŽivimu se me je Bog prvič zares dotaknil, spoznal sem ogromno pesmi, ki jih zdaj kot voditelj slavljenja prepevam. Spoznal sem svoje dekle in najboljše prijatelje. Še bi lahko našteval, a mislim, da mi število znakov in čas, ki sem si ga vzel za ta zapis, tega ne omogočata (malo za šalo, malo zares :)).

Po vodi hodit kličeš me …

Ko sem tako že nekaj RadŽivimov doživel kot animator, sta lani do mene in mojega dekleta (oba sva že nosilca) pristopila Albina in Simon, ki sta odgovorna za RadŽivim nasploh. Prosila sta naju, naj premisliva o voditeljstvu. Kar hitro sva pristala, nisva pa vedela, kaj pričakovati. Eden od dejavnikov, ki so pripomogli k najini odločitvi, je bil seveda ta, da imava oba rada RadŽivim in da želiva biti tudi midva tista, ki animatorjem pokažeta, zakaj je lepo biti animator in kako to poslanstvo opravljati čim bolje. Aktivno sva pripravljala priprave za animatorje, poklicala animatorje v svojo ekipo in super sodelovala z Matejem in Tinkaro Jamnik, ki sta bila najina mentorja voditeljskih vodá. Letošnje priprave so bile dobre, morda je bila udeležba animatorjev bolj šibka, a naredili smo vse tako, kot smo si zamislili. Hvaležen sem vsem voditeljem, ki so pomagali in koordinirali večino dela, ki se začne že veliko pred dogodkom v Izoli.

Tisoče razlogov …

Kmalu pa je prišel na vrsto tudi naš 3. termin RadŽivima 2024. Bilo je zares lepo. Prvič sem bil voditelj, zato sem imel kar težavo z zavedanjem, kaj je moja vloga. Najprej sem mislil, da bom bolj v vlogi animatorja, ki pomaga voditeljema zakoncema Jamnik, hitro pa smo videli, da bo malce drugače. Pa nič za to; hitro sem se prilagodil. Prvič sem zares dobro opazoval dogajanje, predvsem pa animatorje, ki so kljub večinski introvertiranosti znali iz sebe izvleči najboljše za otroke. Kljub voditeljski vlogi sem čutil, da moram biti v dogajanje vključen. Kako bom lahko na refleksiji komentiral ravnanje animatorjev in splošno dogajanje, če ne bom zraven? In hvaležen sem, da sem se tako odločil. S Saro sva bila ves čas vpeta v dogajanje, pomagala sva reševati spore (s pogovorom in mediacijo seveda, hehe) in tudi malo »naganjala« animatorje k delu, ko je bilo treba. Hvaležen sem za vse, kar se je zgodilo. Tudi če se je pojavilo nekaj drame, smo se iz tega lahko nekaj naučili.

Moje srce imaš, jaz tvoje bom iskal!

Zavedati se moramo, da biti animator ne pomeni »imeti počitnice«. Animatorji so bili (vsaj na mojem terminu, za katerega lahko jamčim) precej utrujeni. Ampak so kljub vročini, nenaspanosti, desetim dnem brez telefona (JOJ, GROZA) in komarjem bili tam za otroke. Tudi če jih je bilo treba včasih na to opominjati. In to sem kot voditelj najbolj opazil; trdo delo animatorjev. Ja, res je, niso vedno opazili, da je treba nekaj postoriti, »tajmer« ni bil vedno slišan, ni bilo vse brezhibno. Ampak tam smo bili v Božjem imenu za otroke. Če so otroci z RadŽivima odnesli vsaj eno stvar (četudi je to pesem ali šala), potem smo jim polepšali počitnice. In tega ne bi zamenjal za počitek in sproščeno poletje na morju.

Hvala, Jezus!

Torej … Animatorji, vsi, ki ste bili letos del RadŽivima za otroke, hvala vam! Bog vam povrni. In seveda tudi duhovnikom, staršem in voditeljem. Čeprav čutim, da bo treba nekatere stvari malce spremeniti, čutim tudi, da je pred nami še lepo število RadŽivimov. Kdo ve; morda ravno v trenutku, ko berete ta članek, že snujemo nov termin in kaj, kar bo naredilo RadŽivime za otroke še boljše. Pa še to: hiša v Izoli je za 2025 že rezervirana!

Hvala tudi dobrotnikom in donatorjem, ki ste podprli letošnji RadŽivim:

  • Tovarna meril Kovine d. d.,
  • Breda Pungartnik,
  • Monter Dravograd d. o. o.,
  • Meža d. o. o.,
  • Župnijska Karitas Slovenj Gradec,
  • Janja Golobinek Vertačnik,
  • Župnija Stari trg pri Slovenj Gradcu,
  • Perutnina Ptuj (trgovina Celje),
  • Mlekarna Celeia (ga. Irena),
  • Aleš in Zvezdana Stolec,
  • Boštjan Mumelj,
  • Klemen in Urška Mumelj,
  • družina Pristovnik,
  • družina Mirnik.

Posebna zahvala pa gre vsem, ki ste RadŽivim podpirali z molitvijo. Bog vam povrni!

Lovro Kavčič